Jasmina Detela
V Slovenj Gradcu so lani na svoje stroške merili onesnaženost zraka. Monitoring so izvedli v sodelovanju z zavodom Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško (zavod Kssena). Ugotovitve glede delcev PM 10 v zraku kažejo, da sodi mestna občina med manj obremenjena območja.
Pet preseganj mejne dnevne vrednosti
Merilna postaja je stala v bližini glasbene šole. Lokacija je bila sicer nekoliko oddaljena od prometnih tokov, so pa v bližini nekatere tovarne in mestno jedro. Enoletni monitoring (od 1. januarja do 31. decembra lani) so izvedli v želji, da zajamejo različne dejavnike onesnaževanja okolja, ki imajo vpliv na kakovost zraka. Meritve je sicer izvedel nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano.
V celotnem lanskem letu je bilo izmerjenih pet preseganj mejne dnevne vrednosti, ko je bila koncentracija delcev PM 10 višja od 50 mikrogramov na kubični meter zraka. Mejne dnevne vrednosti so bile presežene po enkrat v januarju, februarju, decembru in po dvakrat junija. V koledarskem letu je sicer dovoljeno 35 preseganj omenjene mejne vrednosti. Povprečna izmerjena vrednost koncentracije delcev PM 10 v lanskem letu je bila 17 mikrogramov na kubični meter zraka, so sporočili s slovenjgraške občine, kjer na podlagi lanskih rezultatov ocenjujejo, da je kakovost zraka v Slovenj Gradcu dobra.
Letos meritev več ne izvajajo. Si pa občina prizadeva za vzpostavitev stalnega merilnega mesta za spremljanje onesnaženosti zraka z delci PM 10 in PM 2,5. Župan Tilen Klugler je dejal, da predlagajo lokacijo v bližini avtobusne postaje, kjer je precej individualnih kurišč na drva, blizu je tudi obvoznica. S predstavniki Agencije RS za okolje (Arso) se že dlje časa dogovarjajo glede postavitve stalnega merilnega mesta za spremljanje onesnaženosti zraka z delci PM 10 in PM 2,5. Ogled terena naj bi opravili v aprilu, nato naj bi stekli nadaljnji postopki za postavitev in merjenje onesnaženosti zraka.
Kot so sporočili iz Arsa, je postavitev merilne postaje za meritve PM 10 in PM 2,5 v Slovenj Gradcu predvidena v okviru kohezijskega projekta Sistem seznanjanja in opozarjanja državljanov o onesnaženosti zunanjega zraka - Lastovka. Projekt se bo izvajal v okviru Evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027 in bo financiran delno s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj in delno z državnimi proračunskimi sredstvi. "Za projekt je že izdelan investicijski program in je v zadnji fazi potrditve, čakamo še na evropske uredbe. Trenutno se s slovenjgraško občino dogovarjamo o lokaciji merilnega mesta," je pojasnila Tanja Koleša z Arsa.
Slovenjgraški župan je izrazil zadovoljstvo, da so lansko jesen zagnali sodobno kotlarno na lesno biomaso, ki je nadomestila prejšnjo, kjer je bil vir ogrevanja trenutno vse dražji zemeljski plin.
Slovenj Gradec je tudi dobro pokrit z daljinskim ogrevanjem. Želi si, da bi v novi finančni perspektivi država pristopila k sofinanciranju naložb izgradnje oziroma širitve mreže daljinskega ogrevanja ter tudi pokrila stroške obnove obstoječega omrežja. Sploh tam, kjer je primarni vir ogrevanja obnovljivi vir, kot je to v Slovenj Gradcu. Pri tem še doda, da se mu zdi pomembno, da na zeleni vir ogrevanja priključijo čim več objektov (stanovanjskih, trgovskih in drugih).
Težke kovine očitno še niso preteklost
Kakovost zraka pa omenjena agencija na Koroškem meri v Žerjavu. Merilno mesto je postavljeno v degradiranem okolju zgornje Mežiške doline, kjer so največji problem težke kovine, predvsem svinec in kadmij.
V Žerjavu najslabše po vsebnosti svinca, odkar potekajo meritve
V Žerjavu so ravni delcev PM 10 nižje kot na večini drugih merilnih mest, so pa bile povišane vrednosti težkih kovin v teh delcih. "Rezultati še niso dokončno pregledani, zaenkrat kaže, da so bile ravni svinca v letu 2021 najvišje, odkar potekajo meritve. Preliminarni podatki kažejo, da je povprečna letna vrednost svinca v delcih PM 10 v Žerjavu v lanskem letu 690 nanogramov na kubični meter zraka, meja je sicer pri 500 nanogramov na kubični meter zraka," pojasnjujejo pri Arsu. V času, odkar se meritve izvajajo, to je od leta 2009, so bile v Žerjavu povprečne vrednosti svinca v zraku od 250 do 437 nanogramov na kubični meter (predlani).
Na naše dodatno vprašanje, kje je vzrok temu, na Arsu odgovarjajo, da analiza podatkov glede vzroka onesnaženosti še poteka. Med možnimi vzroki so stara bremena v okolju, delujoča Tovarna akumulatorskih baterij in prekopi regionalne ceste zaradi rekonstrukcije. Predsednik Krajevne skupnosti Žerjav Lojz Zmrzlikar rezultate komentira v luči, da psi lajajo, karavana gre dalje. "Vsi se zavedamo, da je težkih kovin v zraku več, saj je tudi proizvodnja taljenja svinca večja. Oni nam sicer prikazujejo podatke, da je vse v mejah normale, da imajo hepa filtre. Vedno, ko načnemo to temo, nam pri mežiškem Tabu razlagajo, kako skrbijo za okolje, kraj, delovna mesta ... Po moji oceni so premalo družbeno odgovorni glede na to, kako dobro poslujejo. Bom pa jeseni, ko bo znani uradni podatki, predlagal, da jih Arso predstavi na občinski seji."
Kje je najbolj onesnažen zrak
Najbolj onesnažen zrak v Sloveniji so lani glede na dostopne meritve dihali v Murski Soboti, Celju in Ljubljani. Dnevne vsebnosti prašnih delcev so bile presežene 29-, 25- oziroma 15- krat v Ljubljani. To je sicer še vedno znotraj dovoljenega, saj na nobenem merilnem mestu vsota prekoračitve mejne dnevne vrednosti za delce PM10 (50 mikrogramov na kubični meter zraka) ni presegla števila 35, ki je dovoljeno za celo leto.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
