Vuhreški Triglav - Barnik - povezuje krajane

Prebivalce Vuhreda, naselja v občini Radlje ob Dravi, ki leži ob vznožju Pohorja na desnem bregu reke Drave, v zadnjem obdobju posebej družijo vzponi na domači vrh, ki so ga poimenovali kar vuhreški Triglav. Okoli 370 višinskih metrov morajo pohodniki namreč premagati ob strmem vzponu do vrha, pogled na katerega je iz Dravske doline nemogoče zgrešiti. Da je na zavidljivo obiskanost v minulem letu, ko so v vpisni knjigi zabeležili kar 2540 vpisov - v krajevni skupnosti živi nekaj manj kot tisoč prebivalcev - vplival tudi pojav koronavirusa, opažajo, a domačini so potencial vrha prepoznali že nekoliko prej.

K temu, da je pot, ki je odsek markirane planinske poti iz Vuhreda do Janževskega vrha in vse do Lehna, za katero skrbi Planinsko društvo Radlje ob Dravi, postala bolj prepoznavna, je prispevala tudi družina Štruc iz Vuhreda. Leta 2013 sta namreč brata Blaž in Nace Štruc svoji materi Vladici Štruc, ki je na ta pobočja pričela redno zahajati in pot od Vuhreda do travnika pod kmetijo Brdnik, v Vuhredu znano kot Barnik, vzela za svojo, za rojstni dan postavila klop z vpisno skrinjico in vpisno knjigo. Na vrh se je skupno povzpela več kot 2500-krat. Poseben rekord beleži še druga družina - Topler. Mama in sin sta namreč v minulem letu vrh obiskala kar 365-krat.

Na vrh vsak dan v letu

Deset let družina Topler prebiva v Vuhredu, za Barnik so izvedeli od prijateljev, zato so se nanj prvič odpravili decembra 2020. "Sin je dobil idejo, da bi se nanj odpravil vsak dan, pritegnil ga je zvezek za zapisovanje. Ideja se mi je zdela super, dogovorila sva se, da bova to počela skupaj. Na začetku sva potrebovala eno uro, zdaj recimo 45 minut. Na začetku je bilo težje meni, precej so me boleli noge in kolena, on, ki ima toliko energije, kaj posebnega ni občutil. Vse nama je preštel vnaprej, predvidel, če nas kdaj ne bo doma, da bova šla prej ali potem večkrat, za naprej ali nazaj. Sama sem šla v enem dnevu največ štirikrat, on trikrat. Vrh sva tako obiskala v vsakem vremenu, tudi z dežnikom. Vse skupaj je stvar odločitve, ko se človek enkrat za nekaj odloči, si (lahko) najde čas," razmišlja Sonja Topler, mama sedmošolca Aljaža Toplerja.

Čeprav sta se na vrh večkrat odpravila ločeno, odvisno od službenih in šolskih obveznosti, ju je ta zelo povezal. "O marsičem sva se pogovorila, kar se drugače ne bi. Šolske stvari, kaj vse sva opazila v naravi, na nebu, v gozdu. Opazovala sva stopinje, ki jih prej ni bilo, vsak dan kaj novega," je povedala Toplerjeva, ki pravi, da ni minil dan, ko se ne bi nihče zapisal v vpisno knjigo. Precej je namreč domačinov, ki so se v letu 2021 na vrh prav tako povzpeli 50-, 100- ali 200-krat.

Hrib je prepreden s potkami, vlakami. Običajen start je pri tamkajšnjem gasilskem domu - prva Knafeljčeva markacija celotne planinske poti je na orehu, pod penzionom Vigred v središču Vuhreda. Konča se na kmetiji Velkar v Lehnu, kjer se priključi Koroški planinski poti.

Naenkrat tudi po dvanajst vzponov

Zgolj pol ure je za vzpon in spust na svoj najboljši dan porabil učenec Osnovne šole Radlje ob Dravi, ki že štiri leta trenira plezanje. Na zadnji dan v letu so mu za njegov dosežek na vrhu podelili pokal. Da letos vrha več ne bo obiskal vsak dan, a s hojo ne bo prekinil, nam je povedal. Posebej rad ima namreč naravo, čudovit razgled na Dravsko dolino in živali, srne, ki jih pogosto sreča na poti. Za piko na i - če je dovolj snega - se ob povratku po že vrsto let mirujočem smučišču spusti kar z lopato za sankanje.

Rekord poti sicer beleži ultra trail tekač Marko Prot iz Radelj ob Dravi. Na njegovo pobudo so v Vuhredu leta 2014 skupaj s Plezalnim klubom Martinček izvedli prvo prireditev 4 ure Barnika, kasneje 6 ur Barnika. Udeleženci so se tako v šestih urah vzpenjali od hišice na smučišču do vpisne knjige na vrhu. Rekord 6 ur Barnika je enajst vzponov, malo je zmanjkalo do dvanajstega, ki je bil sicer opravljen, a ne v šestih urah.

Na raznolike načine si domačini popestrijo pot, posebej v decembru, ko ne manjka novoletnih okrasitev, jaslic v skali. Ob poti sta tudi znamenje in kipec Marije. Pred leti je ob uspehih Anžeta Kopitarja domačin na drevo namestil tudi zanimivo rogovilo v obliki hokejske palice z napisom Anže Kopitar. Zaradi neokrnjene narave, energije gozdov in odličnih razgledov krajani vseh generacij obujejo pohodne čevlje in se podajo na hrib, razmišlja tamkajšnja predsednica krajevne skupnosti Marjanca Meršnik. Posebej jo veseli, da je med pohodniki vse več mladih, ki so se pred korono bolj povezovali na športnih igriščih in v dvoranah, zdaj pa to počno na domačem hribu.