Za kar 450 odstotkov dražja elektrika šok za javne zavode v Slovenj Gradcu

Javno komunalno podjetje (JKP) Slovenj Gradec, ki vsako leto oziroma na dve leti z razpisi išče dobavitelja električne energije za vse javne zavode v občini, se letos srečuje z enormno, kar 450-odstotno podražitvijo električne energije. V praksi to pomeni, da bo za šole, vrtce, občino in druge ustanove elektrika kar štirikrat dražja. Posledično Mestna občina Slovenj Gradec draži vrtec, za preostale zavode pa pripravljajo analizo, kaj tako drastična podražitev pomeni za njihovo poslovanje.

Kaj pa poslovanje drugih zavodov?

Po izteku prejšnje dveletne pogodbe za dobavo elektrike konec lanskega leta so z razpisom iskali novega dobavitelja. Prijavil se je le en ponudnik, pogodbo so sklenili za pol leta. "Po preverbi cen pri drugih ponudnikih ugotavljamo, da je podjetje Hep energija še vedno najugodnejše," je povedal Jože Dvorjak, direktor JKP Slovenj Gradec, kjer bo letošnji strošek za elektriko ob sedanjih cenah višji za 350 tisoč evrov. So pa to podražitev že delno vkalkulirali v obstoječe cene komunalnih storitev. A direktor kljub temu svari: "Če se bo trend zviševanja cen elektrike nadaljeval, bomo prisiljeni v dodatne podražitve komunalnih storitev."

Komunala Slovenj Gradec sicer z razpisi išče dobavitelje električne energije že več kot deset let. "Takrat so distributerji dali popust na količine, zdaj pa to skorajda ne vpliva več na ponujeno ceno. Zato gredo pogovori v smeri, da bo zaradi večje fleksibilnosti pri pridobivanju ponudb v bodoče najverjetneje vsak javni zavod sam kupoval elektriko," pojasnjuje Dvorjak.

Podražitve elektrike občina že upošteva pri ceni vrtca, ki se bo s prvim aprilom podražil. Glavnino podražitve, okoli 140 tisoč evrov na mesec, prevzame občinski proračun, razliko starši v vrtec vključenih otrok. "Cene bodo višje od okoli 2 do okoli 13 evrov za posameznega otroka na mesec. Največ staršev je v petem plačnem razredu, to pomeni približno šest evrov višji znesek na položnici na posameznega otroka na mesec," je povedal župan Tilen Klugler.

In še, da če ne bodo korigirali cen storitev po posameznih javnih zavodih, predvsem upravljavcev športnih objektov in javne razsvetljave, ter za šole in druge, bodo ti poslovali negativno oziroma bo dvig cen prevzel proračun mestne občine. Zdaj potekajo analize, kaj tolikšna podražitev elektrike pomeni za njihovo poslovanje. "Manjše zneske bo lahko krila občina, sicer pa bomo iskali tudi druge možnosti," je dejal župan. In opozoril, da se s podražitvami in zastoji pri dobavi materialov srečujejo na terenu pri izvajanju investicij v občini, kar lahko zamakne njihovo dokončanje.

Odločajo občani, ne politika

V Slovenj Gradcu so sicer v okviru projekta Moj pečat pristopili k pripravi participativnega proračuna. Zanj je na voljo 200 tisoč evrov v dveh letih. Občino so razdelili na tri volilne enote, podobno kot pri lokalnih volitvah. Oblikovali so jih zato, da bodo projekti enakomerno razpršeni po občini. V vsaki vaški skupnosti oziroma mestni četrti bosta lahko izglasovana največ dva projekta. Posamezni volilni enoti pripada do 64 tisoč evrov.

Občani bodo lahko do 26. aprila predlagali projekte ne temo zdrav življenjski slog in prosti čas ter digitalizacija. "Predlogi glede obnove cestne in kanalizacijske infrastrukture ne pridejo v poštev (denimo asfaltiranje dvorišča, kanalizacijski priključek, robniki ob cesti), to rešujemo z rednim proračunom. Lahko pa se vključi obnova kakšnega športnega igrišča," pojasni vodja oddelka za negospodarske dejavnosti, proračun in splošne zadeve Darko Sagmeister. Ob tem še izpostavi, da če gre za objekte, ki se postavijo v naravi (igrišče, igrala, klopce), morajo biti na zemljišču slovenjgraške občine. Vrednost posameznega prijavljenega projekta je lahko med 5 in 20 tisoč evri (z DDV).

Pobude lahko predlagajo občani mestne občine, ki so stari najmanj 15 let, na posebnem obrazcu, najdete ga na spletni strani mojpecat.si. Izpolnjene obrazce je treba poslati po pošti na naslov mestne občine ali na prej omenjeni e-naslov. Ustreznost oddanih predlogov bo ocenila komisija. O tem, kateri projekti bodo na koncu realizirani, pa bodo občanke in občani glasovali 5. junija na voliščih. Ta čas pa že potekajo posvetovalne delavnice (dve online in šest v živo - dve v vsaki volilni enoti). Izglasovani projekti bodo realizirani letos in drugo leto.

"Gre za najvišjo stopnjo demokratičnosti in demokracije. Najprej delavnice, potem zbiranje pobud in končno glasovanje. Politika ne odloča o ničemer, vse izberejo občani," je še povedal Sagmeister.