Za narečje in tradicijo v vaški skupnosti Kapla skrbno tudi mladi

V vaški skupnosti Kapla, ki sodi v občino Podvelka, do domače vasi čutijo posebno pripadnost. "Tega se ne da opisati," je dejal predsednik vaške skupnosti, 28-letni Jani Pavlič, prepričan, da so to s tem, ko je OŠ Brezno - Podvelka izdala knjigo z naslovom Dojenčki dišijo: povojno babištvo na Kapli na Kozjaku z osrednjim likom babice Fanike Zapečnik, še okrepili. Predsednik opaža vedno več interesa, da bi mladi ostali na Kapli, tu si ustvarjajo družine, zato želijo slediti trendom in mlade povezovati. Da se to najbolj odraža v različnih društvih, saj mladi tam ohranjajo in negujejo svoje interese, se še bolj povezujejo, razmišlja. Posebej pomembno se jim zdi negovanje besede, jezika, ki ga s tem, ko že četrto leto zapored svoje narečne fraze objavljajo na instagramu, približujejo mladim. Fraze so zdaj objavljene tudi v knjigi. "Zelo dobro gredo v kontekst knjige, saj ta obuja tudi zgodovino Kaple, narečne fraze pa imajo izvor v zgodovini in nas povezujejo s predniki," je povedal Pavlič, ki je imel kot vnuk babice Fanike pri knjigi dvojno vlogo. Pomagal je pri avdiovizualizaciji, naredil filmček. "Kot vnuk sem tudi izvedel veliko stvari, ki jih prej nisem vedel. Mogoče se o tem nismo niti toliko pogovarjali. Pomembno se mi zdi, da poznam svoje korenine, in v vrednotah svoje babice najdem tudi kakšno podobnost, ki jo lahko povežem s svojimi načeli," je povedal Pavlič, ki ga je k sodelovanju povabila njegova osnovnošolska učiteljica Suzana Praper Lipuš, vodja projekta in soustvarjalka knjige.

Podirala je vse meje

Učiteljico slovenščine in državljanske vzgoje Suzano Praper Lipuš, ki na podružnični šoli Kapla tudi vodi gledališki klub, posebej zanima zgodovina, zlasti to, kako so nekoč živeli v teh krajih. V okviru razširjenega programa osnovne šole je za sodelovanje pri projektu pridobila učenke Dijano Garmut, Rebeko Pinter in Evo Kočunik. Prav tako nekdanjo tamkajšnjo učiteljico Maksimiljano Črešnik, ki je z učenkami predelovala predvsem statistične podatke. 29 let že Praper Lipuševa poučuje na šoli, takoj ob prihodu pa je zaznala, kako pomembno vlogo je v kraju imela Fanika Zapečnik, ki je ravno tedaj umrla. Spominja se, da je, ko se je prvič odpravila na Kaplo, po tedanji daljši poti (ob Črmenici), razmišljala, kako tu ravnajo z ženskami, ko imajo popadke - da lahko, preden kdo pride, že rodijo. A imele so Faniko, ob vsaki uri in vremenu.

Prvotno je Praper Lipuševa želela raziskati porodništvo na Kapli, pričela je intervjuvati ženske, starejše od 70 let, ki jim je Zapečnikova pomagala pri rojstvu otrok. Obrnila se je tudi na Almiro Pavlič, Fanikino hčerko, ki je hranila njeno popkarico, zapiske. Fanika Zapečnik je vedno dejala, da si drugega poklica ne bi izbrala, ker dojenčki tako dišijo, ji je povedala njena hčerka, zato so to uporabili za naslov knjige. Fanika Zapečnik je bila sicer iz Ribnice na Pohorju, kasneje pa je vrsto let živela na Kapli. "Tito jo je odlikoval z medaljo za hrabrost. 15 let je bila stara, ko je pobegnila k partizanom, bila je registrirana kot partizanka Tomšičeve brigade. Bila je prva ženska v Ribnici, ki je začela nositi hlače. Bila je zelo pogumna, frajerka, v tistem času je podirala vse meje. Šla je na tečaj babištva v Ljubljano, dali so ji dve možnosti za delo: Ožbalt ali Kapla. Odločila se je, da gre na Kaplo," nam je povedala Praper Lipuševa. Ko se je ​Praper Lipuševa pogovarjala z domačinkami, je opazila, da se jim rojevanje, kot so ga poznali takrat, ne zdi nič posebnega. Četudi pri hiši ni bilo vode, bila je zgolj pri živini, ne plenic za otroke. Posebno pa so se razgovorile o Faniki, o njeni strokovnosti, dobroti.

"Branik slovenske zemlje"

Učiteljici slovenščine se je zdelo prav, da v knjigo vključijo še narečja. "Jani je bil moj učenec, pridno objavljajo na instagramu, čeravno fonetično, a vseeno, fraze se ohranjajo. Zelo mi je všeč, da je mladina, ki sem jo učila - narečja zelo poudarjam, tudi skozi dramska dela, ki jih igramo -, našla svojo obliko," razmišlja Praper Lipuševa. V uvodni besedi je v tem kontekstu navedla še dr. Zinko Zorko, slovensko jezikoslovko, rojeno na Kapli. "Zinka Zorko je hodila s svojimi študenti redno na Kaplo, na šolo je pripeljala pomembne ljudi, slaviste. Bila je tudi moja profesorica. Vedno, ko je prišla na Kaplo, je govorila po domače, saj je bila pred svojimi ljudmi. Dejala je: 'Kapelčani, vi ste na braniku slovenske zemlje, čuvajte knjižni jezik in čuvajte narečje.'"

Z objavami želijo obuditi fraze, hkrati pa si prizadevati za to, da se ohranjajo, da se ljudje o tem pogovarjajo, je povedal Jani Pavlič. "Ciljna skupina so mladi, zato smo tudi izbrali instagram. Objavili smo že več kot 150 fraz. V prevajanju sicer nismo podkovani na področju jezika in narečij, a pred objavo odločitev vedno skrbno predebatiramo in potem tudi objavimo z nekim dobrim namenom. Če je namen dober, se tudi tudi kak lapsus kdaj oprosti, v smislu, da kdaj kakšna beseda ni povsem avtohtono 'kaplška'. Namen pa je dosežen. Reakcij uporabnikov je veliko, tudi po Dravski dolini se večkrat pogovarjajo o tem, nas tudi sprašujejo, kaj kaj pomeni, potem jim moramo prevajati dobesedno, kar je sicer težko. Letno tudi natisnemo majico s frazo, ki jo potem vsi s ponosom nosijo. Večkrat fraze predebatiramo tudi s starši ali drugimi starejšimi. Prav tako smo v vaški skupnosti mešana ekipa, imamo zrelost, izkušnje in tudi mladost. Zelo smo povezani, ponosni na naš jezik oziroma narečje, vzajemno sodelujemo vsi skupaj, to je naša največja vrednota," je zaključil Pavlič.