Spoznala sem ju na Ravnah na Koroškem, kjer živita že skoraj dve desetletji. Janko in Marjana Kokal, zakonski par, oba na invalidskem vozičku. Skorajda vsak dan ju lahko srečamo na ravenskih mestnih ulicah, ko se z vozičkom odpeljeta po nakupih, na kosilo ali na sprehod. Njuna življenjska zgodba človeka težko pusti ravnodušnega. Kljub številnim zdravstvenim težavam sta se obdržala pokonci, si ustvarila družino, dobila otroka, Janko je z berglami osvojil tudi Triglav.
Bolezen mu ni polomila kril
Danes 73-letni Janko je zbolel pri 21 letih. Diagnoza: idiopatska polinevropatija, to je bolezenska prizadetost več perifernih živcev, kar povzroča kronično bolečino in otopelost v okončinah. "Diagnoza ni bila šok in tudi nisem dopustil, da bi me to v življenju oviralo. V okviru svojih zmožnosti se trudim živeti svobodno in polno, ne dovolim, da bi mi diagnoze krojile življenje," pravi Janko, ki je prvih nekaj let hodil s palico, pri 24 letih pa dobil svoje prve bergle. Te so bile njegove zveste spremljevalke polna štiri desetletja, zadnjih osem let pa uporablja invalidski voziček.
Čim dlje želita biti samostojna
Zakonca se vsakodnevno spopadata z mnogimi izzivi. Janko ima zaradi osteoporoze na treh mestih počeno hrbtenico, zato vsaka najmanjša luknja v pločniku dobi v invalidskem vozičku čisto drugačne razsežnosti. Na vozičku je zadnjih šest let tudi Marjana. "Nič nama ne manjka, imava vsaksvoj 'avto'," pove napol za šalo. In pojasni: "V stanovanju še hodim, malo počistim, nama pripravim zajtrk, na prostem brez invalidskega vozička ne gre več."
Trudita se živeti svobodno in polno