Zbirke za solidarno prihodnost ob dnevu človekovih pravic in slovesu bodoče direktorice graškega muzeja niso naključje

Še ena večja mednarodna razstava v Koroški galeriji likovnih umetnosti (KGLU) v Slovenj Gradcu z rdečo nitjo angažiranosti, izpostavljanjem humanosti, strpnosti, prizadevanj za drugačen svet in družbo, slonečo na solidarnosti, na nek način predstavlja zaokroženo desetletje dela dosedanje direktorice v KGLU dr. Andreje Hribernik, ki jo bo z novim letom nasledila Petra Čeh.

Aktualni razstavni projekt Zbirke za solidarno prihodnost je plod sodelovanja med Centrom sodobnih umetnosti Črne gore – Laboratorijem zbirke umetnosti neuvrščenih držav iz Podgorice in KGLU. Po eni strani vzpostavlja dialog med deli iz obeh zbirk, po drugi strani pa gre za aktualizacijo skozi intervencije sodobnih avtoric in avtorjev. Razstavo so z razlogom odprli na svetovni dan človekovih pravic in hkrati na obletnico odprtja mednarodne razstave Mir, humanost in prijateljstvo med narodi leta 1966. Tako Andreja Hribernik kot predstavnica ministrstva za kulturo Špela Spanžel, vodja direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo (napovedana ministrica dr. Asta Vrečko se je zaradi bolezni opravičila), sta izpostavili vsebino in sporočila, ki jih v tem mednarodnem projektu podajajo umetniki. Kot je dejala Špela Spanžel, kultura in umetnost nista privesek ne tolažba, ampak so orodje za soočanje in preizpraševanja ter odpiranja vrat za prihodnje razmisleke.

Center sodobnih umetnost Črne gore hrani zbirko umetniških del, ki so jih države članice gibanja neuvrščenih podarile Galeriji umetnosti neuvrščenih držav Josipa Broza – Tita, ki je bila ustanovljena leta 1981 v Podgorici, takrat Titogradu. Kot pojasnjujejo v KGLU, se je na podlagi daril izoblikovala zbirka, ki danes šteje okoli 800 del iz 56 držav članic gibanja neuvrščenih in držav v razvoju. Prostori galerije so bili v dvorcu kralja Nikole I. Petrovića, kjer so poleg zbiranja del prirejali skupinske in samostojne razstave umetnosti iz Alžirije, Indije, Kube, Venezuele, Mehike, Šrilanke, Bangladeša, Filipinov, Ekvadorja, Malija, Indonezije, Ugande, Cipra, Argentine, Bolivije, Tanzanije, Tunizije … Poleg tega so vzpostavili umetniške rezidence in organizirali študijske obiske umetnikov ter prirejali številne kulturne dogodke v sodelovanju z omenjenimi državami. Tesno je bilo tudi sodelovanje z Unescom, ki je v sklopu galerije organiziral številna predavanja in pogovore na temo neuvrščenih držav. 

V sklopu Laboratorija zbirke umetnosti neuvrščenih držav, ki poteka na projektni ravni in odpira zbirko ter arhiv raziskovalcem in umetnikom, se želi danes izpostaviti izredno pomemben zgodovinski kontekst zbirke in skozi različna sodelovanja spodbuditi tudi nove načine branja in interpretacij te zbirke. 

Zbirka Galerija za mir, kot so poimenovali sklop del, ki so prešla v zbirko KGLU na podlagi daril umetnikov, sodelujočih na mednarodnih razstavah pod okriljem OZN, z idejo, da se v Slovenj Gradcu vzpostavi galerija, ki bo zastopala ideje miru, solidarnosti in mednarodnega sodelovanja, ima številne vzporednice z zbirko nekdanje Galerije neuvrščenih držav Josipa Broza – Tita, še razlagajo v KGLU. 

"V kontekstu sodobnega časa, ko se zdi, da si težko predstavljamo neko drugačno, bolj skupnostno in humano prihodnost, tako postajajo te zbirke pomembni aktivatorji in izhodišča, ki nam omogočajo, da kljub vsemu razmišljamo o nezamisljivem," so še poudarili v KGLU.