V Slovenj Gradcu nameravajo do leta 2022 na več kot 9600 kvadratnih metrov velikem območju med industrijsko cono Modul in trgovskim centrom Mercator zgraditi moderen bazenski kompleks s parkom urbanih športov, ki bo omogočal kopanje tudi pozimi. Gre za enega največjih projektov v zgodovini občine, ki je vreden preko osem milijonov evrov in ga bodo uresničili ob večinski pomoči evropskih in državnih sredstev (iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb). Zajema zimski in letni bazen, ki bo brez skakalnic, kar je v delu javnosti sprožilo odziv v obliki peticije, ki je zaokrožila tudi po družbenih omrežjih in jo je doslej podpisalo več kot 500 občanov.
Nepremišljena racionalizacija?
Podpisniki peticije med drugim izražajo razočaranje, da je Mestna občina Slovenj Gradec v izvedbeni fazi iz projekta izločila skakalnice in ga na ta način vsebinsko osiromašila. Predvidene so bile tri skakalnice. Menijo, da je tako imenovana racionalizacija, pri kateri bi v večmilijonskem projektu prihranili nekaj deset tisoč evrov (40 tisoč evrov), nepremišljena in nerazumna. "Vsestranska analiza je pokazala, da ima skakalnica več prednosti kot slabosti, zato so jo načrtovalci tudi vključili v projekt," so zapisali v peticiji. Župana Tilna Kluglerja občinski svetniki, politične stranke in liste pozivajo, da nerazumno odločitev popravijo.
Župan odgovarja, da je bila skakalnica iz projekta umaknjena decembra leta 2018, torej še v času mandata prejšnjega občinskega vodstva. Razlog ni bil zgolj finančne narave, temveč tudi vsebinske. "Projektantski in varnostni standardi določajo, da je treba v primeru skakalnice višine petih metrov poglobiti dno bazena na najmanj štiri metre. Ob takšni globini bazena se pod vprašaj postavlja uporabnost bazena za ostale obiskovalce, predvsem mladostnike in otroke, neplavalce, tečajnike, ki vsaj polovico tako globokega bazena sploh ne bi mogli uporabljati," navaja župan. Letno kopališče so v preteklih sezonah obiskovali po večini mladi in otroci, ki bi jim s poglobitvijo odvzeli polovico uporabne plavalne površine, pravi župan.
Gre za enega največjih projektov v zgodovini občine, ki je vreden več kot osem milijonov evrov
Namesto skakalnic zabaviščni park?
Župan še dodaja, da racionalizacija projekta ni vplivala na odločitev glede umika skakalnic. Izvedli so jo namreč v smislu cenovne optimizacije nekatere opreme, s prihrankom pa so financirali bistveno boljše možnosti dostopa za gibalno ovirane. Novelacijo projekta so oktobra lani soglasno potrdili tudi mestni svetniki. Kakršnekoli spremembe projekta bi lahko ogrozile njegovo izvedbo, še navaja župan, saj so sredstva odobrena in projekt tik pred uresničitvijo. So se pa z avtorjem peticije že sestali, zadnji predlog je bil, da bi postavili montažno skakalnico, visoko tri metre, dogovorili so se, da bodo o tem govorili na eni od prihodnjih občinskih sej.
Za 8,6 milijona evrov vredno naložbo bodo pridobili 5,2 milijona evrov evropskih in državnih sredstev, razliko pa zagotovili iz občinskega proračuna, del sredstev bo prispeval tudi Eko sklad. Na zadnji seji je župan povedal, da so se prijavili na razpis ministrstva za izobraževanje, znanost in šolstvo, obetajo si okoli 400 tisoč evrov. Na ta način bi dodatno znižali občinski delež pri sofinanciranju naložbe.
Zaključen je tudi postopek za izbiro izvajalca del za gradnjo bazenskega kompleksa s parkom urbanih športov. Izvajalec gradbenih del bo družba Kolektor Koling. Podpis pogodbe bo predvidoma prihodnji teden, dela pa bi lahko začeli 1. aprila. Zaključena naj bi bila poleti 2022.
Vesela novica pa je, tako župan, da je občini po dolgih letih pogajanj uspelo odkupiti zemljišče med letnim bazen in trgovskim centrom Mercator v velikosti 3842 kvadratnih metrov, kar jim omogoča razširitev celotnega kompleksa. Razmišljajo o gradnji večjega zabaviščnega parka za otroke s tobogani, uredili pa bodo tudi nekaj dodatnih parkirišč. "Tak park bo večja dodana vrednost, kot bi bila ena skakalnica," meni župan.