Cepljenje proti koronavirusu je v zadnjem letu vroča debata in v košarkarske svetu, zlasti v ligi NBA, ni nič drugače. Za zdaj sicer cepljenje v nobeni ligi ni obvezno, se pa protokoli za cepljene in necepljene košarkarje močno razlikujejo. Tudi z namenom, da bi se za odmerek cepiva vendarle odločili tudi necepljeni.
Na vseh nivojih od lige NBA prek evrolige do slovenskega državnega prvenstva velja enotno pravilo – kdor je cepljen, se mu ni treba testirati. A liga NBA se je ob tem odločila za še bolj rigorozna prijeme. Necepljeni NBA-jevci v zaprtih prostorih ne smejo obedovati v istem času kot drugi soigralci. Do slednjih morajo ohranjati distanco 1,8 metra, garderobne omarice morajo imeti drugje, prepovedano pa jim je tudi zapuščati hotel ali svoj dom. Izvzete so le osnovne potrebe, kot so obisk trgovine ali vožnja otrok v šolo. Še več; če necepljeni pridejo v stik z okuženimi, morajo v nasprotju s cepljenimi v karanteno, tudi če ne kažejo simptomov okužbe. Obenem se morajo vsak dan testirati, na dan tekme tudi večkrat.
Tribune še samevajo
Ob vračanju v normalnost imajo klubi zdaj nov problem - ne več, kako v dvorane vrniti košarkarje, temveč gledalce, ki prav tako morajo izpolnjevati pogoj PCT. V Evropi je že zaznati velike razlike. Medtem ko je lahko imel v prvem krogu Maccabi iz Tel Aviva prejšnji teden polno dvorano oziroma 12.000 gledalcev, sta ruska kluba CSKA Moskva in Zenit iz Sankt Peterburga močno omejena na osem- oziroma sedemodstotno kapaciteto dvorane, torej na tisoč oziroma 500 gledalcev. Ob Maccabiju imata lahko polno dvorano še Monaco (3000 sedežev) in Asvel (5560), večina preostalih evroligašev pa med 35- in 75-odstotno zasedenost.
Čeprav je necepljenim NBA-jevcem s tem oteženo življenje, je takšnih še vedno okrog deset odstotkov košarkarjev (v ženski ligi WNBA denimo le še odstotek). Posebno velik problem imajo necepljeni člani klubov iz New Yorka (Knicksi in Brooklyn) in San Francisca (Golden State), saj jim v teh mestih zaradi pravil ni dovoljeno niti trenirati niti igrati. Tako bi torej morali izpustiti vse domače tekme (teh je 41) ali polovico sezone, kar privede do novega problema – neigranje tekem v ligi NBA zaradi necepljenja je finančno sankcionirano, saj za ta čas košarkarji ne dobijo plače. Dva tedna pred začetkom lige so se tako za cepljenje odločili številni košarkarji. Tudi Andrew Wiggins iz Golden Stata, ki je najprej želel uveljavljati izjemo iz verskih razlogov. A mu vodstvo lige ni prisluhnilo. Najbolj slovito ime med necepljenimi ostaja Brooklynov Kyrie Irving, ki je že moral izpustiti prve ekipne treninge. Če bo še naprej vztrajal pri svojem stališču, bo za vsako neodigrano domačo tekmo v novi sezoni ostal brez dohodka v višini 330.000 evrov, skupno 15 milijonov. Med vidnejšimi necepljenimi košarkarji so še Bradley Beal iz Washingtona, Michael Porter iz Denverja, Jonathan Isaac iz Orlanda … Časa do začetka tekmovanja imajo še dva tedna. Tudi številni, ki so se cepili, vključno z ikono lige LeBronom Jamesom, so prepričani, da bi to morala biti prostovoljna, ne napol prisilna odločitev, kakršna je zdaj. Legendarni Kareem-Abdul Jabbar, še vedno mož z največ doseženimi točkami v ligi, pa ne meni tako: "NBA bi morala vztrajati, da se vsi košarkarji in osebje cepijo, v nasprotnem bi jih morali izločiti iz ekip."
- V NBA je cepljenih 90 odstotkov košarkarjev, v WNBA pa 99 odstotkov košarkaric.
- Necepljeni NBA-jevci ne smejo obedovati skupaj s soigralci, ne smejo zapuščati hotelov, ob rizičnih stikih pa morajo nemudoma v karanteno.
- V evroligi in evropskem pokalu veljajo samo PCR-testi, v ligi ABA in slovenskem državnem prvenstvu tudi hitri testi.
V Evropi tako rigoroznih mnenj in ukrepov za necepljene ni na nobenem nivoju. Je pa res, da se morajo necepljeni redno testirati. V evroligi in evropskem pokalu veljajo izključno PCR-testi – testirati se je treba tri dni ali dva dni (če si gostitelj) pred tekmo in takoj po njej. V ABA-ligi so pravila nekoliko drugačna – tri dni pred tekmo je treba opraviti PCR-test, dva dni pred njo še hitri test. Tine Ružič, ki je pri Cedeviti Olimpiji zadolžen za odnose z javnostmi, nam je dejal: "V klubu smo košarkarjem situacijo pojasnili. Na nikogar nismo pritiskali, da bi se moral cepiti. Kaj šele, da bi kaj takega dajali v pogodbe. Saj tudi cepljenja proti gripi nikjer nihče ne zahteva. A velika večina se jih je odločila za cepljenje proti koronavirusu. V nasprotnem primeru je treba zaradi vseh tekem dva- do trikrat na teden v laboratorij. Tovrstna logistika igralcem jemlje veliko časa in energije."
Je pa res, da so tovrstni testi od novega leta brezplačni, saj jih za vse športne kolektive krije država. Lani je bilo drugače; za vsakega košarkarja je PCR-test, ki stane slabih sto evrov, v času, ko še ni bilo cepiv in veliko cenejših hitrih testov, plačal klub. To so bili visoki stroški, s katerimi se zdaj klubom več ni treba ukvarjati.
