Vesna Lovrec
Skoraj sto kriminalistov in policistov je 8. junija 2011 sodelovalo v hišnih preiskavah v Mariboru, ki so bile usmerjene v domnevno koruptivni posel v Elektru Maribor. Zaradi suma, da so vpleteni v prirejanje razpisa pri mariborskem elektrodistributerju, je moralo v policijsko pridržanje tisti dan sedem ljudi: tedanji predsednik uprave Elektra Maribor Andrej Zorec (v času afere se je pisal Kosmačin), njegova tesna sodelavca, brat Matjaž Kosmačin in Iztok Petrovič, referentka Danijela Homec, gradbenik Feriz Kokollari, njegova sodelavka Simona Pec in podjetnik Gregor Jager, takrat predsednik mariborskega odbora stranke Zares.
Predkazenski postopek in sodna preiskava sta se precej zavlekla, zato je sedmerica na zatožno klop sedla komaj spomladi 2016. Štirje so očitke priznali in bili obsojeni na denarne kazni, sojenje zoper Zorca, Jagra in Homčevo pa se vleče že tretje leto. Če mariborsko sodišče do aprila 2021 zadeve ne bo pripeljalo do pravnomočne sodbe, bo primer zoper trojico zastaral.
8. junija 2011 so bili obdolženi deležni hišnih preiskav, primer se po osmih letih še ni zaključil, zastara pa čez dve leti
Pričelo se je zaradi rektorjeve telefonske številke
Očitana korupcija se nanaša na domnevno prirejanje razpisa za izgradnjo kablovoda od Koroških vrat do Peker, da bi strokovna komisija kot najugodnejšega ponudnika izbrala podjetje Merita Ramadan Ukaj, s.p., ki da se je na razpis prijavilo v dogovoru s Kokollarijem in ga v prijavi navedlo kot svojega edinega podizvajalca. Kokollarija je Luka Moljk s specializiranega tožilstva obremenil, da je elektrovce podkupil v zameno za pridobitev posla, Pečevo in Jagra pa, da sta mu pri tem pomagala. Kriminalisti so sedmerici prišli na sled po naključju, s prisluškovanjem telefonskim pogovorom osumljenih v povsem drugi zgodbi - v domnevno sumljivih poslih, povezanih z gradnjo medicinske fakultete v Mariboru. Ti so v začetku leta 2011 hoteli priti v stik s takratnim rektorjem mariborske univerze Danijelom Reboljem, zato je nekdo poklical njegovega strankarskega kolega Jagra in ga prosil za številko. Zgolj to je bil razlog, da so kriminalisti pridobili odredbo za uvedbo prikritih ukrepov proti Jagru. Kmalu se je izkazalo, da Jager z zadevo "medicinska fakulteta" nima nič, a mu niso nehali prisluškovati, ampak je policija marca 2011 dala pobudo za podaljšanje ukrepa proti njemu, ker je prejela prijavo anonimneža, da se v Elektru Maribor izvajajo posli v korist štajerski regiji stranke Zares. Med prisluškovanjem Jagru so policisti prestregli njegov pogovor s Kokollarijem. Ta je Jagru v pogovoru obljubil, da mu bo ob morebitni sklenitvi posla odstopil polovico, kar so policisti razumeli, da je bila za Jagra to močna vzpodbuda, da se pri elektrovcih zavzame zanj oziroma za privilegirano obravnavanje ponudnika Merita Ramdan Ukaj.
Gregor Jager ne razume obtožnice
Od trojice obdolženih je prejšnji teden na sojenje prišel (le) Gregor Jager, ki se edini brani brez odvetnika. Ponovil je, da s tem, ko je nekomu dal telefonsko številko nekdanjega rektorja mariborske univerze, ni naredil nič nezakonitega. "Tožilca sem vprašal, zakaj so mi pričeli prisluškovati, in rekel je, da o tem ve toliko kot jaz, torej nič. Želim, da se to razčisti, saj menim, da je bil to izvor vsega," je rekel Jager. Glede zadeve "Elektro Maribor", kjer mu tožilstvo očita, da je drugim pomagal pri kaznivem dejanju podkupovanja, pa je poudaril, da obtožnice še vedno ne razume. "Nič nezakonitega nisem storil. Osem let poteka postopek proti meni, mislim, da si zaslužim razlago," je pogledal tožilca Luko Moljka. Ta mu je poskušal čim bolj plastično predstaviti, kaj pomeni pomoč pri kaznivem dejanju: "Če bi me prosili, naj vam priskrbim strup za podgane, to ni kaznivo dejanje, če bi me prosili, da vam kupim strup za to, da bi nekoga umorili, pa to je kaznivo dejanje."
Ustavno sodišče "zapečatilo" dokaze
Zaradi vmesne odločitve ustavnega sodišča, ki je decembra lani sodiščem poslalo navodilo, naj se zapečatijo vsi dokazi, zbrani s prikritimi ukrepi, ki jim zaradi dveletnega roka grozi uničenje, je bilo pričakovati, da višji sodniki v Mariboru o predlogu za izločitev prisluhov v zadevi "medicinska fakulteta" ne bodo odločili pred končno odločitvijo ustavnega sodišča. A je višje sodišče presenetilo. Kljub vmesni sodbi ustavnega sodišča, ki je do končne odločitve prepovedalo vpogled v prisluhe, ker bi lahko zaradi nejasnosti členov zakona o kazenskem postopku, ki omejujeta čas hrambe dokazov, pridobljenih s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, nastale nepopravljive posledice, je višje sodišče v zadevi "medicinska fakulteta" zahtevo obrambe 9. januarja letos zavrnilo. Za Dobčnik Šošteričevo, ki sodi v primeru "Elektro Maribor", je bila to podlaga, da ravna enako. Na nadaljevanju sojenja Jagru, Zorcu in Homčevi je prejšnji teden obrambi vročila sklep višjega sodišča in odločila, da prisluhi ostajajo tudi v njihovem spisu. Odvetnik Matoz je prepričan, da je to nezakonito, predvsem pa je po njegovem nezakonit sklep višjega sodišča. "Višje sodišče napačno razlaga stališče ustavnega sodišča. To je v svojem sklepu jasno zaukazalo, da se člena 153. in 154 (ki v zakonu o kazenskem postopku omejujeta čas hrambe dokazov, op. p.) ne uporabljata do končne odločitve, razen če tožilec izjavi, da ne bo začel pregona," je spomnil Matoz. Dobčnik Šošteričeva, ki je najprej čakala na odločitev višjih sodnikov, se zdaj v polemiko o tem, ali so višji sodniki pravilno razumeli vmesno odločitev ustavnega sodišča ali ne, z odvetnikom ni spuščala. Pritrdila je stališču tožilca Moljka, da odločitev ustavnih sodnikov ne more vplivati na primer "Elektro Maribor", ker so bile preiskovalne zadeve v tem primeru opravljene pravočasno. "Okoliščina, da so v drugi zadevi vložili zahtevek za preiskavo po preteku roka, ne vpliva na zakonitost dokazov v tej zadevi, saj se pečatenje dokazov ne nanaša na predmetni spis," je sklenila sodnica in odločila, da bo sodišče prihodnji teden nadaljevalo izvajanje še zadnjih dokazov - posnetkov tajnega opazovanja. Vprašanje pa je, kaj se bo zgodilo, če ustavno sodišče zavzame stališče, da je dveletni rok za uničenje dokazov obvezujoč in ne (le) priporočljiv. V takšnem primeru se bodo morali izsledki prikritih ukrepov v zadevi "medicinska fakulteta" uničiti. Kar bi za primer "Elektro Maribor" pomenilo, da je sodišče izvajalo nekaj, kar ne bi smelo več obstajati.
