Elizabeta Planinšič
V začetku tega tedna se je začela tretja in obenem letošnja zadnja nacionalna preventivna akcija za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi, ki jo koordinira Agencija za varnost prometa v sodelovanju z ministrstvom za zdravje, policijo in nevladnimi organizacijami. Z akcijo želijo na javnost znova nasloviti pomembno opozorilo: "Alkohol, droge ali druge psihoaktivne snovi močno vplivajo na naše psihofizične sposobnosti in znatno poslabšajo možnosti za varno sodelovanje v prometu!" Ljudi želijo s tem spodbuditi k ničelni toleranci do uporabe teh snovi, ki imajo v prometu usodne posledice. Akcija bo potekala ves december, ki ga zaznamujejo številna praznovanja in zabave. V tem času bodo policisti vse do 31. decembra poostreno nadzirali psihofizično stanje voznikov na slovenskih cestah, do 20. decembra pa si lahko tisti, ki bodo napihali 0,0, prislužijo vstopnice za koncert.
Vpliv alkohola na naše sposobnosti je prepogosto podcenjen. Dokler se ne pokažejo vidni in vedenjski znaki močne alkoholiziranosti, kot na primer zanašanje, dvojni vid, zapletanje v govoru, so mnogi prepričani, da lahko sodelujejo v prometu. Že brez alkohola je v prometu za nastanek tragičnih dogodkov dovolj le trenutek neprevidnosti, alkohol, droge in druge psihoaktivne snovi pa tveganja za takšne situacije še dodatno povečujejo, opozarja Agencija za varnost prometa.
Povzročitelji nesreč vse bolj pijani
Vršilka dolžnosti direktorja Agencije za varnost prometa Vesna Marinko na javnost naslavlja jasno sporočilo: "Alkohol vpliva na psihofizične sposobnosti posameznika, na mišljenje, zaznavanje in ravnanje že s prvim popitim kozarcem. Pomembno zmanjša sposobnosti za vožnjo in ustrezno reagiranje, predvsem v kritičnih situacijah. Skrb vzbujajoče je, da se povprečna stopnja alkoholiziranosti povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom zvišuje." V letošnjem letu ta znaša kar 1,55 promila ali g alkohola/kg krvi (0,73 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka). V primerjavi z lanskim letom se je povprečna stopnja povišala za 0,22 promila ali g alkohola/kg krvi (0,1 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka), lani je torej znašala 1,33 promila ali g alkohola/kg krvi (0,63 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka). Letošnji rekorder je imel kar 3,7 promila ali g alkohola/kg krvi (1,75 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka).
Povzročitelji tudi pešci
Letošnji najstarejši alkoholizirani povzročitelj prometne nesreče s smrtnim izidom je imel 72 let (lani 84 let), najmlajši pa le 15 let (lani 21 let). Oba sta bila pešca, pri čemer je starejši umrl pri hoji na regionalni cesti zunaj naselja, mlajši pa je prečkal avtocesto. Obe nesreči sta se pripetili v temnem delu dneva.
Največ povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom je voznikov osebnih avtomobilov, med alkoholiziranimi povzročitelji najbolj tragičnih nesreč pa v primerjavi z lanskim letom letos ni bilo voznikov tovornih vozil in kolesarjev.
Dokaži, da se da
Vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi Ivan Kapun pravi, da bodo policisti po vsej Sloveniji preverjali, ali vozniki vozijo pod vplivom alkohola, več pozornosti pa bodo namenili tudi preverjanju prisotnosti drog pri voznikih. "Policisti bomo izvajali tudi poostren nadzor nad spoštovanjem določb zakona o omejevanju porabe alkohola, in sicer bomo preverjali, kje oziroma v katerih gostinskih lokalih so vozniki, ki bodo kasneje kontrolirani v poostrenem nadzoru ali kot udeleženci hujših prometnih nesreč z višjo koncentracijo alkohola v izdihanem zraku pred tem uživali alkoholne pijače. Poleg tega bomo kontrolirali točenje alkohola mladoletnim in alkoholiziranim posameznikom, predvsem v različnih lokalih." Te aktivnosti so tudi del evropsko usklajenega nadzora, poimenovanega Alcohol & Drugs, ki bo med 9. in 15. decembrom potekal v več evropskih državah in se mu pridružuje tudi slovenska policija. "Poudariti je treba, da alkohol najprej oslabi sposobnost normalnega miselnega presojanja. Voznik je tako prepričan, da vozi bolje kot dejansko, temu pa sledijo slabša sposobnost zaznavanja, napačne ocene razdalj, počasne reakcije, motnje pri ravnotežju, zožen zorni kot ... V prometu to konkretno pomeni izzivanje nevarnosti: prepočasna ali prehitra vožnja, težje obvladovanje ali spremljanje smeri vožnje, neuporaba smernih kazalcev, ustavljanje pri zeleni luči, vožnja v rdečo luč ..."
Letošnja statistika do 1. decembra:
Pijani udeleženci v prometu so povzročili 1348 nesreč.
Za posledicami nesreč, ki so jih povzročili alkoholizirani, je umrlo 31 ljudi (20 lani).
Od skupaj 31 smrtno ponesrečenih je bilo 20 udeležencev samih krivih za nesrečo.
Največ nezgod, ki so se končale s smrtjo, so pod vplivom alkohola povzročili stari od 45 do 54 let.
Pod vplivom drog in drugih psihoaktivnih snovi so udeleženci v prometu povzročili 67 prometnih nesreč, od tega sedem s smrtnim izidom, kar je bilo usodno za osem ljudi.
