Analiza nesreče: Pilot letel prenizko in pod vplivom alkohola

Peter Lovšin, Dnevnik
29.02.2024 16:08

Samovoljnost, kršitev letalskih predpisov, odstopanje od osnovnih VFR-pravil letenja in letenje pod vplivom alkohola so glavni posredni vzroki za lansko tragedijo pri Šentjerneju.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Letalo je po strmoglavljenju zagorelo. Pilot je umrl že na kraju nesreče.
Dragana Stanković/dnevnik

Služba za preiskovanje letalskih nesreč, ki deluje v okviru ministrstva za infrastrukturo, je končala preiskavo tragedije na Dobravici pri Šentjerneju, v kateri je marca lani umrl 54-letni ljubiteljski pilot. Kot je ugotovil glavni preiskovalec Toni Stojčevski, je pilot nad domačim krajem začel izvajati ostre zavoje, pri tem pa je večino časa letel pod dovoljenimi 300 metri višine. V težave se je zapletel, ko je med izvajanjem levega zavoja naglo spremenil smer in v desni zavoj zavil z ostrim nagibom (čez 60 stopinj), med zavojem pa je začel izgubljati višino leta.

"Nato je počasi zmanjševal nagib letala do višine tal, ko je letalo v blagem desnem nagibu približno deset stopinj trčilo v travnat teren dvorišča v neposredni bližini stanovanjskih hiš," je zadnji manever opisal preiskovalec. Letalo je ob trku zagorelo, pilot pa je umrl na kraju nesreče.

Deli razbitin letala in analiza podatkov o zrakoplovu niso pokazali nepravilnosti, ki bi lahko imele vpliv na tragično nesrečo. Po oceni preiskovalca ji je botrovalo predvsem pilotovo neprimerno ravnanje. "Samovoljnost, kršitev letalskih predpisov, odstopanje od osnovnih VFR-pravil letenja in letenje pod vplivom alkohola," je v poročilu posredne vzroke za nesrečo navedel Stojčevski, neposredni razlog za nesrečo pa je bil "trk letala ob teren ob izvajanju manevra na mali višini".

Manevri, ki jih je pilot izvajal, zahtevajo visoko raven psihofizične kondicije in kontinuirano vzdrževanje letalskih kvalifikacij za izvajanje manevrov z večjimi (G) obremenitvami, za kar pilot ni bil usposobljen. 

Stojčevski je ugotovil, da je pilot manever izvajal s približno 200 kilometri na uro potovalne hitrosti, v desni zavoj pa je usodno zavil na višini slabih 60 metrov. To pomeni, da je pred nesrečo letel bistveno pod najnižjo dovoljeno višino leta, ki po letalskih predpisih znaša 300 metrov nad terenom. Ultralahko motorno letalo TL – ultralight stream za nameček ni odobreno za izvajanje akrobatskih manevrov, za kar se šteje vsak nameren manever, ki vključuje nenadno spremembo višine letala, nenormalno višino ali nenormalen pospešek, ki ni potreben za normalen let. Da je pilot nevarni manever izvajal pod vplivom alkohola, je potrdilo obdukcijsko poročilo inštituta za sodno medicino. 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta