Na ljubljanskem okrožnem sodišču se je pred sodnikom Srečkom Škerbcem nadaljevalo sojenje za nekdanja člana uprave NLB, Mateja Narata in Mirana Vičiča, ter nekdanjega predsednika uprave NLB Draška Veselinoviča. Nekdanji šef Ljubljanske borze, Deželne banke Slovenije, predsednik uprave NLB in šef Gea Collegea Veselinovič je od 1. septembra 2014 v Bruslju, ker je postal predsednik uprave Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja. Krivde po obtožnici niso priznali že na predobravnavnem naroku in ne danes na sojenju, kjer so se sklicevali na zagovore v prejšnjem sojenju.
Trojica, ki se je znašla na zatožni klopi, ker ji tožilstvo očita, da je zlorabila svoj položaj, ko je neupravičeno odobrila posojilo Simoni Dimic, šefinji kabineta tedanjega predsednika vlade Boruta Pahorja, in njenemu partnerju Romanu Horvatu za nakup hiše v Murglah, je bila na prvem sojenju oproščena vseh očitkov. Višje sodišče je sodbo razveljavilo, zato jim sodijo znova. Hišo naj bi bila Horvat in Dimičeva kupila leta 2009 za pol milijona evrov, nakup in njeno prenovo pa sta financirala z najemom dveh posojil po 350.000 evrov pri NLB. Eno naj bi bila vzela Dimičeva, drugo njen oče, Horvat pa naj bi bil s svojo družbo Escape porok pri obeh posojilih. Dimičeva je zaradi afere oktobra 2010 odstopila kot šefinja kabineta predsednika vlade Boruta Pahorja, potem ko so v javnost prišli podatki, da je s Horvatom v Murglah kupila vrstno hišo z ugodnim posojilom, in sicer s šestmesečnim euriborom in le 1,6-odstotnim pribitkom. Posojilo so ji odobrili za dobo 30 let, v času pridobitve posojila, ko je vodila kabinet predsednika vlade, pa je imela približno 2200 evrov neto plače.
Tožilstvo je julija 2012 zahtevalo uvedbo preiskave (uvedena je bila novembra 2012), sklep o uvedbi preiskave je postal pravnomočen januarja 2013, 22. septembra 2014 je sodišče preiskavo končalo in spis vrnilo tožilstvu in to je zoper trojico vložilo obtožnico. Sledilo je prvo sojenje, sodba je bila razveljavljena, poteka vnovično sojenje.
Veselinovič, Nerat in Vičič očitke tožilstva o oškodovanju banke ves čas zavračajo. Veselinovič vztraja, da je bilo domnevno sporno posojilo odobreno skladno z vsemi postopki, da je imelo oziroma ima obrestno mero, ki takrat ni v ničemer odstopala niti od konkurence niti od obrestnih mer v NLB, da je zelo dobro zavarovano in da se vsa leta redno odplačuje. Veselinovič je posojilo Dimičevima podpisal, ker so ga prej odobrili že člani strokovnega kolegija, ki se v NLB ukvarjajo z odobritvijo posojil. Glede očitkov tožilstva, da sta bili omenjeni posojili izplačani po nižji obrestni meri, kot je tedaj veljala v NLB, pa je Veselinovič dejal, da je takšnih posojil v NLB kar 95 odstotkov. Ni se strinjal s trditvijo tožilstva, da je bilo sporno posojilo zelo tvegano, saj je Banka Slovenije ocenila, da je bilo nizko tvegano glede na posle NLB.
Sojenje se bo z zaslišanjem prič nadaljevalo januarja prihodnje leto.