Elizabeta Planinšič
Državni zbor je kot zakonodajna oblast pred dnevi izglasoval spremembe dveh zakonov, s katerimi naj bi omejili delovanje paravojaških enot. Povod za spremembe je bil pojav vard, ki jih vodi kontroverzni Mariborčan Andrej Šiško, predsednik zunajparlamentarne stranke Zedinjena Slovenija.
Spremembe sta doživela zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM) ter zakon o nadzoru državne meje (ZNDM). Kdaj bodo začele veljati, za zdaj še ni jasno, saj noveli še nista bili objavljeni v Uradnem listu.
Pretveza za anarhijo
"Ključna novost, ki jo prinaša ZJRM, je vpeljava novega prekrška posameznikovega nošenja ali uporabe predmeta z namenom vzbujanja videza, da opravlja naloge uradnih ali vojaških oseb. Gre za dopolnitev 11. člena zakona. Novela pa vnaša tudi novi 11. a-člen, ki obširno sankcionira uporabo maskirnih oblačil, uniform ali drugih oblačil, podobnih uniformi. Sankcije za oba prekrška znašajo od 500 do 1000 evrov, če je dejanje storjeno v skupini, pa od 1000 do 2000 evrov," novosti niza dr. Miha Šepec, predstojnik inštituta za kazensko in prekrškovno pravo na mariborski pravni fakulteti. S strokovnega stališča pa o spremembah pravi: "Pravni red in nacionalno suverenost primarno ščiti država sama s svojimi represivnimi organi (policija, vojska …). Prepuščanje zaščite pravnega reda posameznikom mora biti rezervirano le za najbolj izredne primere, ko državni zaščitni mehanizem popusti. Kot primer si lahko predstavljamo vohuna, ki želi zbežati iz države z državnimi skrivnostmi preko nenadzorovane gorske poti, pri čemer mu posameznik vzame prostost, da bi to preprečil. To stališče izhaja iz argumenta vladavine prava. Pravni sistem namreč ne bo deloval, če je njegova avtoriteta opcijska in podvržena posameznikovi subjektivni odločitvi, ko slednji oceni, da je njegovo ravnanje državi v korist. Če bi državno represijo arbitrarno prepuščali v roke posameznikom, bi to kaj hitro lahko postala pretveza za anarhijo," pravi Šepec. In dodaja, da je s tega vidika povsem nesporno, da kakršnokoli izdajanje posameznika za uradno osebo, policista, vojaško osebo, ali kakršnokoli vzbujanje takega vtisa - na primer z uniformiranjem, uporabo grbov ali vtisov hierarhične organiziranosti) - lahko predstavlja dovolj resno nevarnost pravnemu redu, da si zasluži prekrškovno sankcioniranje. "Interes države je namreč, da uporaba državne prisile ostane izključno v njenih rokah in v rokah za to usposobljenih služb, pri čemer pa država jamči, da so slednje strokovno usposobljene in pravno izobražene, da svojih pooblastil ne bodo zlorabljale. S tega vidika ocenjujem spremembo zakonodaje kot smiselno in primerno." Šepec k temu dodaja, da je kot izjema v zakonu navedeno, da se ne kaznujejo tisti, ki take predmete nosijo, razkazujejo, uporabljajo kot rekvizit za film, televizijo, predstave, javne nastope, reklame ali na prireditvah, kjer je nošenje takih predmetov del programa (na primer prireditvah vojnih veteranov). S tem se, tako pravnik, še vedno omogočajo mirna javna zbiranja, posvečena vojaškim, policijskim ali podobnim slovesnostim.
Šiško: Ne delamo nič slabega
Andrej Šiško v prispevku, objavljenem na facebooku, o zakonodajnih spremembah pravi: "Ne delamo nič, kar bi bilo napačno, kar bi bilo protizakonito, slabo za slovenske državljane. Delamo dobro in to celo brezplačno. Smo pa moteči element, ker delamo reči, ki nekomu, ki ima drugačno politično agendo, niso všeč. Delamo zgolj to, kar je naša ustavna pravica in dolžnost - da če naletimo na kaznivo dejanje, o tem obvestimo policijo. To počnemo in to ni nikakršno izvajanje pooblastil uradnih oseb." In dodaja, da vardi niso ne policisti in ne vojaki in da to niti ne želijo biti.
Vmešavanje v nadzor državne meje resno dejanje
V novelo zakona o nadzoru državne meje je dodana nova prekrškovna določba s 46. a-členom, ki sankcionira s kaznijo najmanj 1000 evrov (in največ 5000) tistega, ki ovira policijo pri nadzoru državne meje ali sam opravlja nadzor meje, kot to počne policija. Če je dejanje storjeno v skupini, pa je globa najmanj 1500 evrov. "Nadzor državne meje je odraz suverene oblasti države, s katerim ta ščiti svojo ozemeljsko celovitost. Ta nadzor torej država izvaja sama preko pristojnih uradnih služb. Kakršnokoli vmešavanje v nadzor državne meje lahko predstavlja na eni strani nespoštovanje državne suverenosti s strani njenih lastnih državljanov ali po drugi napad na ozemeljsko integriteto države s strani tujcev," pravi Šepec. "Ker je nadzor državne meje eden najbolj očitnih odrazov državne suverenosti, ocenjujem, da je kakršnokoli vmešavanje v to dejavnost s strani civilistov zagotovo dovolj resno dejanje, da si zasluži prekrškovnopravno sankcioniranje," pravi Šepec.
Sta - glede na prepire politikov o tem, ali sta sploh potrebni - zakonski noveli torej sprejemljivi in ali bosta učinkoviti? Miha Šepec obe zakonski noveli ocenjuje kot pravno ustrezni in ustavno sorazmerni glede na zastavljeni cilj, ki ga zasledujeta. "Zelo žalostno pa je, da sta taki noveli, očitno zaradi aktualnih družbenih razmer in preteklih dogodkov, sploh potrebni," zaključi pravnik.
Čudna mešanica glasov
Oseminštirideset glasov podpore so dobili predlogi sprememb obeh zakonov, ki bi omejile delovanje vard. Proti so bili v vladajoči SDS ter opozicijski SNS, opozicijska Levica predlogov ni ne podprla, ni pa jim niti nasprotovala. Predlog zakonskih sprememb opozicijskih strank SD, LMŠ in SAB pa so poleg predlagateljev podprle tudi koalicijske stranke SMC, Desus in NSi.
Poslanec SDS Branko Grims je v obrazložitvi glasu izpostavil, da so spremembe zakonov nepotrebne, saj da problematiko rešuje že obstoječa zakonodaja, treba jo je le dosledno izvajati, za kar pa je v prvi vrsti odgovorna policija. Jani Ivanuša iz vrst SNS je dejal, da je samoorganiziranje naroda dovoljeno. Policija, je dejal, dela dobro, vendar kljub temu v zadostni meri ne obvladuje določenih situacij, ki se nanašajo predvsem na nezakonite prehode meje. Poslanka Levice Nataša Sukič je razložila, da so po mnenju njene stranke nekatere od novih prekrškovnih določb napisane tako, da se jih lahko uporablja tudi širše, na primer za sankcioniranje kakršnegakoli aktivizma ob meji, od naravovarstvenikov do borcev za pravice beguncev. Poslanci Levice so se tako vzdržali glasovanja.
Besede poslanke SD Bojane Muršič so bile, da zakonske rešitve najbrž niso idealne, a da so to rešitve, ki bodo prebivalcem prihranile vznemirjajoče dogodke s formacijami zamaskiranih ljudi z orožjem v rokah, ki korakajo pod okni njihovih hiš ali jih celo legitimirajo. "Gre morda za manjšo spremembo dveh zakonov, ampak za izjemno pomembno simbolno sporočilo. Simbolno sporočilo, s katerim povemo, do tukaj je meja in ta meja se ne prestopi," je dejala vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper. Po oceni poslanca LMŠ Rudija Medveda je delovanje paravojaških skupin ekscesno in v posmeh pojmu nacionalne varnosti, določenem z ustavo. "Nacionalna varnost je in mora biti izključno v pristojnosti državne oblasti," je poudaril in napovedal podporo novelama.
"Delovanje paravojaških formacij in vaških straž moramo prepovedati oziroma njihova ravnanja sankcionirati ter varnostnim organom zagotoviti pravno podlago za ukrepanje," je izpostavila vodja poslancev SMC Janja Sluga. Poslanec Desusa Robert Polnar je predloge podprl, ker gre za dopolnitve zakonodaje na način, ki bo omogočal bolj odločno ukrepanje zoper izzivalna ravnanja posameznikov. "Funkcionalna demokracija ni nikoli spontana, ampak je vedno nadzirana ter ima določene okvire in omejitve, zato se država mora odzvati," je dejal poslanec. Nadzor državne meje po besedah poslanca NSi Blaža Pavlina ne more biti stvar navdiha posameznika ali pa samoorganiziranih vard. Te si s svojim delovanjem zgolj povečujejo medijsko pozornost, ki si je ne zaslužijo, problema nezakonitih migracij in pritiska na južno mejo pa ne bodo odpravile, je dejal. (epl, sta)
Obiščite spletno stran brez oglasov.
