Damijana Žišt
Slovenija je bila ena zadnjih držav Evropske unije, ki so ustanovile upravo za probacijo, čeprav velja za državo z dobrim in naprednim zaporskim sistemom. Projekt uvajanja probacije je po besedah pravosodne ministrice Andrej Katič pri nas začel teči že leta 2015, 1. aprila lani pa je bila ustanovljena uprava za probacijo, sprejet je bil tudi zakon o probaciji. Glavni namen probacije je, da kaznovana oseba ostane v okolju, kjer živi in deluje, hkrati pa je omejena s tem, da mora zato, ker je bila zaradi kaznivih dejanj sankcionirana, izpolniti določene obveznosti.
Vsak si zasluži novo priložnost
Ob enoletnem delovanju uprave, ki ima sedež v Ljubljani, enote pa še v Mariboru, Celju, Ljubljani, Kopru in Novem mestu, Katičeva pravi, da je z delom v upravi za probacijo zelo zadovoljna, "ker odlično izvršuje svoje poslanstvo ter zakonsko določene naloge in cilje, torej dvig kakovosti dela z obsojenci, povečanje števila alternativnih kazni in zmanjšanje števila zaprtih v zaporih".
Opozorila je na pomanjkanje kadrov, ki so jih v glavnem zagotovili iz zaporskega sistema in iz centrov za socialno delo (CSD), ki so po prejšnji zakonodaji skrbeli za probacijo in ponovno reintegracijo oziroma vključenost po prestani kazni nazaj v domače okolje. "Danes je na upravi za nedoločen čas zaposlenih 22 sodelavcev, devet pa jih sodeluje projektno, vsi so zelo obremenjeni. Zato sem zadovoljna, da nam je v razpravi o rebalansu proračuna za letos uspelo zagotoviti možnosti za dodatnih 39 zaposlitev v upravi," dodaja ministrica.
Direktorica uprave za probacijo Danijela Mrhar Prelić pojasnjuje, da je delo usposobljenih strokovnjakov, ki delajo v okviru uprave za probacijo, izvrševanje skupnostnih sankcij, s katerimi osebam, ki so storile kaznivo dejanje, naloži opravljanje določenih obveznosti in jih na ta način skuša odvrniti od ponavljanja kaznivega dejanja. Tem ljudem želijo zlasti pomagati pri razreševanju ključnih stisk in okoliščin, ki pomembno vplivajo na ponavljanje kaznivih dejanj, je dejala. "Naš namen je, da pomagamo ljudem, ki so živeli za rešetkami, da zaživijo življenje brez rešetk, ker si vsak izmed nas zasluži še vsaj eno novo priložnost," meni Mrhar Prelićeva.
Na enega svetovalca 61 zadev
Probacijska služba ljudem v okviru kazenske sankcije, ki jim je bila izrečena, daje pomoč in varstvo ter izvaja nadzorstvo z namenom, da kaznivih dejanj ne ponavljajo in da se znova uspešno vključijo v družbo. Po drugi strani pa probacijska služba s svojim načinom dela zagotavlja večjo varnost družbe. Probacijski uslužbenci dajejo pomoč ljudem, ki jim je bila zaradi kaznivega dejanja izrečena pogojna kazen oziroma pogojni odpust iz zapora z varstvenim nadzorom, ter osebam, ki jim je bila izrečena kazen hišnega zapora.
Z začetkom delovanja uprave za probacijo so od CSD prevzeli 488 zadev, od katerih jih je bila večina povezana z izvajanjem dela v splošno korist. V lanskem letu so zabeležili velik porast probacijskih nalog, saj so do konca leta obravnavali 2126 zadev. Porast primerov zaznavajo tudi letos, saj so v prvih treh mesecih v obravnavo že prejeli 666 zadev, dodaja Mrhar Prelićeva.
Največ zadev, okoli 35 odstotkov, je imela ob koncu lanskega leta v reševanju probacijska služba v Ljubljani, slabih 30 odstotkov mariborska služba, nekaj manj jih je bilo v Celju, Kopru in Novem mestu.
Konec lanskega avgusta je bila povprečna obremenitev 61 zadev na enega probacijskega svetovalca, konec leta se je to število dvignilo na 78 zadev, v zadnjih treh mesecih pa na 94. Z novimi zaposlitvami bi en svetovalec imel v obravnavi od 50 do 60 zadev.
