Vesna Lovrec
Nekdanjega župana Maribora Franca Kanglerja konec tedna vabijo na zatožno klop. Prične se ponovno sojenje v primeru sporne zaposlitve njegove podžupanje Astrid Bah na Javnem medobčinskem skladu Maribor, zaradi česar je bil Kangler že obsojen na pogojnih sedem mesecev zapora, a je maja lani vrhovno sodišče sodbo razveljavilo, ker je presodilo, da so bili prisluhi na sojenju v tem postopku uporabljeni nezakonito.
Obtožni akt vložili po poteku dveh let
Da so v spisu nezakonito, je Kanglerjeva obramba zatrjevala že v začetku postopka in poudarjala, da je tožilstvo izsledke prikritih preiskovalnih ukrepov v konkretnem primeru uporabilo po preteku dveletnega zakonskega roka. Policija je Kanglerju prisluškovala do 10. novembra 2009, tožilstvo pa je v zadevi Astrid Bah obtožni akt vložilo šele 10. julija 2013, torej po poteku dveh let od prenehanja izvajanja prikritih ukrepov. Vendar mariborsko sodišče zahtevi za izločitev prisluhov ni sledilo, ker je presodilo, da zadostuje, da je tožilstvo na podlagi istih prisluhov zahtevo za preiskavo zoper Kanglerja v dveh letih po koncu izvajanja prikritih ukrepov vložilo v več drugih primerih. "Takšno stališče je zmotno, državni tožilec si z vložitvijo zahteve za preiskavo v eni zadevi ne more varovati roka za začetek kazenskega postopka z uporabo izsledkov prikritih ukrepov v neki povsem drugi zadevi," je v zahtevi za varstvo zakonitosti vztrajala Kanglerjeva obramba. Senat vrhovnih sodnikov je tej argumentaciji pritrdil in odločil, da je bil ključni dokaz - prisluhi - uporabljen nezakonito.
Val umikanja obtožnih aktov
Odločitev vrhovnega sodišča v zadevi Astrid Bah je lani pri mariborskih tožilcih sprožila val umikanja obtožnih aktov, ki so vsebovali iste prisluhe. Najprej je padel primer Pohorske livade, kjer je tožilstvo Kanglerju očitalo jemanje podkupnine. Zastopanje obtožnega predloga je od nekdanjega višjega tožilca Borisa Marčiča podedoval tožilec Niko Pušnik, avgusta lani pa je od pregona odstopil z obrazložitvijo, da je bila v tej zadevi zahteva za preiskavo vložena prepozno, več kot dve leti po prenehanju prikritih ukrepov zoper Kanglerja. Sklicujoč se na sodbo vrhovnega sodišča je obtožni predlog zoper Kanglerja septembra lani umaknila tudi tožilka Romana Kac, ki je od Marčiča prevzela primer v domnevno inkriminirani zgodbi okrog mariborske tržnice na Vodnikovem trgu, kjer se je kot podkupnino omenjalo umetniško delo slikarja Mersada Berberja. Zaradi "zamude" pri vložitvi zahteve za preiskavo je septembra lani od obtožbe odstopil tudi tožilec Primož Ulaga, ki je od Marčiča podedoval primer zoper Draga Rataja in Srečka Jesenška, nekdaj vodilna v Športnem centru Pohorje in Smučarskem klubu Branik. To je v Kanglerjevem primeru treba omeniti zato, ker so kriminalisti proti Rataju in Jesenšku zgodbo o poslovni goljufiji na škodo Mestne občine Maribor pričeli sestavljati prav na podlagi prisluhov, ki so jih kriminalisti izvajali proti bivšemu mariborskemu županu, tožilstvo pa je zahtevo za preiskavo zoper Jesenška in Rataja vložilo šele junija 2014. Kot rečeno, so se našteti odstopi od pregona zgodili s sklicevanjem na odločbo vrhovnega sodišča v zadevi Astrid Bah. Zato je toliko bolj zanimivo, da v nasprotju s svojimi tožilskimi kolegi stališču vrhovnega sodišča ni sledila višja tožilka Januša Kušar Rotman, ki Kanglerja preganja ravno v zadevi Astrid Bah. Kušar Rotmanova vztraja, da se prisluhi zoper Kanglerja uporabijo tudi v ponovljenem sojenju, ker meni, da argumenti vrhovnega sodišča o tem, da je tožilstvo zamudilo dveletni rok za pričetek kazenskega postopka, niso prepričljivi. Pri tem se je sklicevala na isto ustavno odločbo, na katero se je v sodbi oprlo tudi vrhovno sodišče, ki je odločilo, da so bili prisluhi v zadevi Astrid Bah uporabljeni nezakonito.
Neenotna tožilska (in sodna) praksa
Poudariti je treba, da so državni tožilci pri svojem delu neodvisni in samostojni, enako sodniki, in tako ni mogoče napovedati, kako bo o obstoju prisluhov v spisu odločila sodnica Alenka Golčer, ki bo za Kanglerja v petek odprla ponovno sojenje v zadevi Astrid Bah. Sicer pa prav ta primer zelo nazorno kaže, da se v Sloveniji ne soočamo samo z neenotno sodno prakso, problem je tudi neenotna tožilska praksa. Vsekakor se za petek obeta burna polemika v sodni dvorani še zaradi enega razloga. Kangler pri vprašanju prisluhov ne izpostavlja toliko tega, da so bili ti na sojenju nezakonito uporabljeni, veliko bolj glasno ponavlja, da so bili prisluhi proti njemu nezakonito odrejeni, ker jih je odredil sodnik Janez Žirovnik. Kangler trdi, da je bil Žirovnik pristranski, saj da sta se v preteklosti, ko je bil Žirovnik uslužbenec Sove, Kangler pa kot poslanec v parlamentarni komisiji za nadzor nad obveščevalnimi varnostnimi službami (KNOVS), večkrat sprla. Mariborskemu sodišču je Kangler več let pisal predloge, naj o njegovem odnosu z Žirovnikom sodišče zasliši nekdanja poslanca Rudolfa Mogeta in Jožefa Jerovška, ki sta bila člana komisije, a ga je sodišče zavrnilo. To zavrnitev zahtev je vrhovno sodišče prepoznalo kot kršitev obsojenčeve pravice do obrambe in sodbo v zadevi Astrid Bah razveljavilo tudi zato. Sodnica Natalija Goldinskij Husar, ki je zoper Kanglerja v Murski Soboti vodila postopek zaradi afere Kolektor, je upoštevala navodilo vrhovnega sodišča in en narok namenila razčiščevanju vprašanja, ali sta bila Kangler in Žirovnik res tako hudo sprta, da je treba dvomiti o sodnikovi nepristranskosti. Po zaslišanju obeh in zaslišanju prič, ki jih je predlagal Kangler, je sodnica odločila, da imajo prav Kangler in njegove priče, zato je iz spisa izločila vse dokaze, vezane na odredbe, in v spisu ni ostalo nič. Tožilec Drago Farič odločitvi sodnice ni nasprotoval in tako je na sodišču v Murski Soboti obveljalo, da je bil Žirovnik pristranski.
