Klub Marina: Država plačala 140 evrov za seks z žrtvami

Na zatožno klop koprskega okrožnega sodišča bodo 12. julija sedli obtoženi v tako imenovani zadevi Klub Marina, kjer naj bi bili izvajali zlorabo prostitucije. Obtoženi na predobravnavnih narokih krivde niso priznali. Zadnji narok je sodišče decembra lani opravilo zoper poslovneža Sergeja Racmana, ki je bil več kot leto dni na begu, nakar so ga lanskega avgusta prijeli v Kanadi, novembra pa izročili Sloveniji.

Nekateri dokazi so bili zbrani nezakonito, drugi pa ne

Pred začetkom sojenja je moralo iz sodnega spisa več nezakonito pridobljenih dokazov policije, predvsem zoper tri romunske državljane, obtožene trgovine z ljudmi. Zgodba okoli kluba Marina v Ajševici pri Novi Gorici se je namreč začela tako, da so policisti sprva romunske državljane sumili trgovine z ljudmi in zlorabe prostitucije. Kasneje so krog osumljenih razširili na dodatnih 15 ljudi in pravno osebo, ker pa je policija delovala nezakonito, je moralo precej dokazov iz spisa, romunskih državljanov, ki so bili skupaj s štajerskima podjetnikoma Jožetom Kojcem in Dejanom Šurbkom od sredine januarja 2019 do začetka lanskega februarja v priporu, pa ni več med obtoženimi. Ni pa koprsko sodišče ugodilo predlogom za izločitev dokazov, ki so jih v spis vložili eden Šurbkovih zagovornikov, odvetnik Miha Šošić, in odvetnika Mitja Jelenič Novak in Martina Žaucar Hrovatin, ki branita Sergeja Racmana. Odvetniki so med drugim terjali izločitev dokazov, ki jih je policija pridobila s tako imenovanim navideznim odkupom spolnih storitev, a je sodnica Tatjana Cvetičanin, ki bo sodila v primeru, s sklepom, obrazloženim na dolgih 60 straneh, njihove zahteve zavrnila kot neutemeljene. Sklep o zavrnitvi dokazov še ni pravnomočen, saj se je obramba pritožila na višje sodišče.

Resničen spolni odnos ni navidezni odkup

Odvetnik Šošić je v zahtevi za izločitev dokazov opozoril, da je tožilstvo vse od oktobra 2017 izdajalo odredbe, s katerimi je dovoljevalo in odrejalo "navidezni" odkup spolne storitve. "Tožilstvo je torej tajnim delavcem policije dovoljevalo odkup spolnih storitev od oseb, ki jih je obravnavalo kot žrtve trgovine z ljudmi, pri čemer so se ti odkupi financirali iz proračunskih sredstev. Gre naravnost za nezaslišano, protiustavno in nezakonito postopanje državnega organa, ki je brez primere v katerikoli primerljivi demokratični pravni ureditvi," je v svoji zahtevi med drugim zapisal odvetnik Šošić. Po njegovem takšen ukrep pomeni zelo jasno in grobo kršitev pravice do osebnega dostojanstva in zasebnega življenja. "Omenjeni ukrep v zakonu o kazenskem postopku ni sicer natančno opredeljen, pri tem pa je popolnoma jasno, da ga ni možno odrejati in izvajati na način, da bi se z njim posegalo v človekove pravice in temeljne svoboščine, še posebno ne oseb, ki se jih obravnava kot potencialne žrtve trgovine z ljudmi," izpostavlja Šošić in se sprašuje, kaj naj bi bilo pri odkupu spolnih storitev "navidezno", če ima tajni delavec policije z žrtvijo v resnici spolni odnos.

Nekritično sledenje izjavam tajnih delavcev

V pritožbi odvetnik Šošić problematizira, da se prvostopenjsko sodišče v sklepu, s katerim je zavrnilo zahteve obrambe po izločitvi dokazov, ni opredelilo do ustavnih argumentov obrambe o nedovoljenosti spornega ukrepa navideznega odkupa spolnih storitev, "zato je sklep v tem delu neobrazložen in je podana absolutna bistvena kršitev kazenskega postopka". Poleg tega odvetnik v pritožbi zatrjuje, da v spisu niti ni dovolj dokazov o tem, da so tajni delavci policije z ženskami v klubu Marina dejansko imeli spolne odnose, saj so to ob zaslišanju v preiskavi odločno zanikali. Obramba je zaradi tega terjala soočenje med tajnimi delavci in vsaj eno od deklet, ki so delale v Marini, a je okrožno sodišče odločilo, da se bo nasprotje izjav med tajnimi delavci in domnevnimi oškodovankami presojalo v fazi sojenja in ne v okviru naroka za izločitev dokazov. Šošić v pritožbi zoper sklep o izločitvi dokazov problematizira tudi to, da okrožno sodišče ni obrazložilo, zakaj domnevni oškodovanki ne verjame ravno v delu, ko ta potrjuje spolni odnos s tajnim delavcem policije. Poleg tega je po njegovih besedah sodišče spregledalo dokaz v sodnem spisu, iz katerega izhaja, da je dejansko prišlo do odkupa spolnih storitev, je v pritožbi še navedel Šošić in spomnil, da iz dokazov izhaja, da je tajni delavec, ki je sicer nekajkrat zavrnil nakup spolne storitve pri dekletih v klubu, imel vsaj enkrat spolni odnos z domnevno oškodovanko, za katerega je plačal 140 evrov. "Tožilstvo je v odredbi izrecno označilo, da je šlo za odkup storitve spolnega dejanja, zato ni razumljivo, kako je lahko sodišče prve stopnje to dejstvo preprosto zanemarilo," je v pritožbi opozoril odvetnik in spomnil na oceno tožilstva v odredbi, da lahko tajni delavci odnos prijateljstva in zaupanja z dekleti v klubu vzpostavijo le tako, da koristijo spolne storitve od deklet, ki so bile v klubu izkoriščane za prostitucijo, in le na tak način zberejo potrebne dokaze.