Elizabeta Planinšič
Potem ko se je v zadnjih dneh veliko govorilo o varnostnih razmerah v slovenskih zaporih, v ospredju pa sta bila predvsem koprski zapor zaradi bega dveh pripornikov konec lanskega leta in največji slovenski zapor Dob zaradi napada na pravosodnega policista, smo preverili razmere tudi v zaporih na Štajerskem. Na severovzhodnem delu Slovenije sodita pod Upravo RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) Zavod za prestajanje kazni zapora Maribor, v okvir katerega sta tudi odprti oddelek Rogoza in oddelek Murska Sobota, ter Zavod za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje in Prevzgojni dom Radeče.
Vse več dela, vse manj ljudi
Iz mariborskega zapora so na našo prošnjo za pogovor z direktorjem Robertom Šilcem in obisk zapora odgovorili, da je "zaradi obremenitve vseh pristojnih z aktualnimi dogodki in s tem povezanimi dodatnimi preverjanji varnostnih postopkov v zaporih" obisk možen šele prihodnji mesec. Iz URSIKS pa so na naše vprašanje, ali so v letu 2018 v mariborskem zaporu zabeležili kakšne posebne varnostne dogodke, odgovorili, da v omenjenem letu ni bilo nobene smrti ali pobega, da pa so zabeležili eno pripravo na beg - eno od zaprtih oseb naj bi bili zasačili pri žaganju mreže na oknu sobe.
Bolj zgovorni so bili tisti, ki so na strani pravosodnih policistov. Kamil Fras, vodja mariborskega sindikata delavcev v pravosodju, razlaga, da je mariborski zapor že od leta 2000 zmeraj zaseden stoodstotno ali več, tudi 130-odstotno zasedenost so že zabeležili, kar pomeni v številkah od 150 do 200 zaprtih ljudi, četudi je kapaciteta zapora uradno 146 ljudi. "Konec lanskega leta je generalni urad potrdil standarde in normative skupaj s pravosodno ministrico Andrejo Katič, po katerih bi moralo biti v Mariboru 96 pravosodnih policistov. Zdaj jih je 70, od teh jih je pet pripravnikov, ki še poldrugo leto ne bodo imeli pooblastil," pravi Fras in doda, da mariborski pravosodni policisti že pet let pomagajo pri varovanju oddelka forenzične psihiatrije, kjer je enajst pravosodnih policistov, moralo pa bi jih biti 21.
"Velika obremenitev so še spremstva zaprtih oseb po vsej Sloveniji. Zaprtim osebam se tudi ponuja vse več aktivnosti zunaj zaporov, kjer morajo prav tako biti zraven pravosodni policisti, teh pa je zmeraj manj. V Mariboru se tako res dela na varnostnem minimumu, zato ni nič nepričakovanega, da lahko zaprti skušajo ubežati, lažje je tudi pretihotapiti prepovedane stvari in substance za rešetke. Če bi bilo več zaposlenih, bi bilo lahko tega preventivnega vidika, varnostnih pregledov, bistveno več. Problematika drog na primer je v zaporu ves čas prisotna, a ker je pravosodnih policistov premalo, se teh snovi tudi najde veliko manj. In tako je nemogoče preprečiti vnos teh substanc," prakso opisuje Fras. Zaradi pomanjkanja ljudi pride do prevelikega števila nadur, zaposleni so izčrpani. Kar nekaj pravosodnih policistov je imelo v lanskem letu več kot 170 nadur. "Vsaka nadura bi morala biti izjema, ne pa, da je pravilo," meni Fras. Sindikalist očita direktorju mariborskega zapora Robertu Šilcu preveliko pasivnost pri urejanju teh zadev. Opozarja, da v mariborskih zaporih že dve leti in pol policisti nimajo poveljnika, temveč zgolj vršilca dolžnosti, kar se prav tako pozna pri organiziranosti pa tudi pri komunikaciji pravosodnih policistov z vodstvom zapora.
Izbrani, a jih ni bilo v službo
Glede zunanjih oddelkov mariborskega zapora Fras pravi, da so v Murski Soboti trenutno na najboljšem, če jih primerja z drugimi zapori v Sloveniji, četudi so bili dolgo časa na najslabšem. V odprtem oddelku v Rogozi, pravi, je pravosodnih policistov dovolj, posebej pa izpostavlja forenzični oddelek mariborske psihiatrične klinike. "Tam je veliko nedorečenih stvari. V oddelku so tako obsojenci kot tudi priporniki in posamezniki, ki jim je bil izrečen ukrep obveznega zdravljenja. Pravosodni policisti, ki tam delajo, pa pravzaprav ne vedo, kaj je njihovo delo, in namesto varovanja na primer desetih ljudi, ki so prišli iz zaporov in za katere so pravosodni policisti zadolženi, jih varujejo štirideset."
Fras ob vseh problemih še izpostavlja, da se je v Mariboru prvič zgodilo, da posamezniki, ki so bili sprejeti na delovno mesto pravosodnega policista, v službo sploh niso prišli, potem ko so ugotovili, kako mizerna je plača. "Do podelitve pooblastil gre namreč za 70 odstotkov plače pravosodnega policista, kar pomeni 17. plačilni razred. In tako so se odločili, da za ta denar sploh ne bodo prišli delat."
