Vesna Lovrec
"Priznam," je mariborski sodnici Karmen Krajnc v četrtek rekel Davor Hrgić, soočen z očitkom, da je bil tudi on vpleten v množični pretep, ki se je 7. januarja letos odvil pri mariborski tržnici. Incident je bil usoden za njegovega prijatelja Maria Krnjića, ki je tri dni kasneje umrl zaradi hudih poškodb, prizadejanih z nožem. Tožilka Mateja Artenjak Hrgiću ne očita, da je kriv za prijateljevo smrt, ampak ga tako kot Sergeja Mirjanića, Zorana Žilareviča, Gregorja Mlakarja, Danijela Polšeta, Mateja Grenka in Darka Radovića bremeni kaznivega dejanja nasilništva. Za povzročitev posebno hude poškodbe oziroma smrt Maria Krnjića pa so kriminalisti obremenili Vladimirja Bodirožo iz Žalca, vendar kazenski postopek proti njemu še ni stekel, ker sodišče (še) ni odločilo o zahtevi tožilstva za uvedbo sodne preiskave zoper njega. Preden sodišče odloči o tem, mora preiskovalni sodnik zaslišati osumljenega. Narok za prvo zaslišanje Bodirože je sodišče razpisalo za ta teden.
Prvi se je pokesal oktobra
Preiskovalci so o dogajanju tistega nedeljskega jutra ugotovili, da sta se skupini iz mariborskega in celjskega konca stepli zaradi povsem banalnega spora. Okoli 5.30 se je pet moških iz skupine obdolženih nasilništva v avtomobilu pripeljalo po Koroški cesti. V bližini nočnega lokala Podroom, ki se je takrat zapiral, jim je pot na cesti zaprl avto, v katerem je bila celjska skupina. Mariborčani so jih najprej napadli verbalno, padlo je nekaj kletvic in žaljivk na račun deklet iz celjske skupine, kar je hitro preraslo v fizično obračunavanje. Petim Mariborčanom so se pridružili še trije moški, ki so dogajanje opazovali s ploščadi pred nočnim klubom. Med njimi je bil tudi kasneje zabodeni Krnjić. Tožilka Artenjakova vpletenim v mariborsko skupino očita, da so Celjane spravili v podrejeni položaj, saj so bili številčnejši in močnejši od njih, njihovih udarcev pa je bila deležna tudi ženska. Dva iz celjske skupine, med njima tudi Bodiroža, sta bila v napadu lažje poškodovana. Oba sta v postopku proti sedmerici vložila premoženjskopravni zahtevek v višini več tisoč evrov. Prvi predobravnavni narok je sodnica Krajnčeva razpisala konec septembra. Mirjanić, Mlakar, Grenko, Žilarević in Radović so krivdo odločno zanikali. Polše, ki naj bi se bil skupaj s Hrgićem in zdaj pokojnim Krnjićem v pretep vključil naknadno, pa se je v začetku oktobra pokesal in se s tožilstvom pogodil za kazen sedem mesecev zapora, ki mu je ne bo treba odsedeti za rešetkami, saj je sodišče ugodilo njegovemu predlogu, da jo odsluži z delom v splošno korist.
V spisu ni podatka, da je koga poškodoval
Premoženjskopravnega zahtevka, ki sta ga Vladimir Bodiroža in še en lažje poškodovani v pretepu priglasila v kazenskem postopku, Davor Hrgić ni pripoznal. Sodnica o zahtevku tudi ni odločala. Razložila je, da ni v spisu nobenega podatka, da bi prav obdolženi Hrgić poškodoval moška, ki zdaj terjata odškodnino. V tej fazi v postopku tudi niso nastopili izvedenci, s pomočjo katerih bi sodišče razčiščevalo podrobnosti poškodb in vlogo posameznih obdolženih pri tem, zato je odločila, da bo v tej zvezi sodišče oškodovanca napotilo na pot pravde.
Zagovornik izposloval 15 dni popusta
Pred dnevi pa je, kot rečeno, vpletenost v pretep priznal tudi Hrgić. Njegov zagovornik Miha Strmnčnik, odvetniški kandidat pri odvetniški družbi Kac, je tožilki Alternjakovi na hodniku sodišča namignil, da je obdolženi pripravljen priznati po hitrem postopku, če njen predlog ne bo višji od pogojne kazni na pet mesecev zapora. Tožilko je spomnil na olajševalno okoliščino, da Hrgić v preteklosti še ni bil obsojen. Pogojno kazen pod pol leta zapora pa se je pri trudil izpogajati zato, da obsodilna sodba njegovemu trenutno brezposelnemu klientu ne bi predstavljala ovire za iskanje službe v javnem sektorju. Zakon sicer določa, da uslužbenec v javnem sektorju ne sme biti obsojen na več kot šest mesecev zapora, a v praksi se po besedah Strmnčnika okrog tega, kaj je spodnja meja še dopustne kazni za službo v javnem sektorju, tudi kdaj zaplete. Pa vendar tožilka Artenjakova v sodni dvorani ni ugodila prošnji obrambe.
V zameno za takojšnje priznanje vpletenosti v pretep je Hrgiću ponudila, da bo zanj predlagala pol leta zapora. Ne glede na to, da njegovi prošnji ni ugodila, Hrgić s priznanjem ni okleval. Njegov zagovornik pa je sodnico nagovoril, naj mu vendarle izreče nižjo kazen. "Krivdo je priznal. Ni bil obsojen. V pretepu se je znašel po naključju, izgubil je prijatelja," je Strmnčnik prepričeval sodnico. Izplačalo se mu je. Krajnčeva je Hrgiću res izrekla nekoliko nižjo kazen, kot je predlagala tožilka. "Pogojna kazen pet mesecev in 15 dni zapora s preizkusno dobo dveh let," se glasi njena sodba, ki je že v četrtek postala pravnomočna, saj se obdolženi zoper njo ne bo pritožil, tudi tožilka ne.
