Damijana Žišt
"Dodelitev izredne denarne pomoči je zame življenjskega pomena in prepričan sem, da sem do nje upravičen. Moje življenje v zaporu je ogroženo, zato je zame pomembno, da lahko pišem na različne institucije in se borim za obnovo postopka, ker sem bil nepošteno obsojen na 30-letno zaporno kazen na nezakonitem sojenju. Na sodišču se tedaj zaradi zdravstvenih težav, ki jih sodišče ni ugotavljalo in upoštevalo, nisem mogel zagovarjati in sem priznal krivdo," je danes na ljubljanskem delovnem in socialnem sodišču povedal 47-letni Samo Tadin iz Maribora, obsojen zaradi umora in poskus umora policistov 4. julija 2015 na Igu pri Ljubljani. Zoper Center za socialno delo (CSD) Vič-Rudnik oziroma Republiko Slovenijo je Tadin vložil tožbo, ker mu ni bila dodeljena izredna socialna pomoč, da bi si z denarjem lahko v zaporu kupil znamke in pisma, da bi lahko telefoniral odvetniku in na druge ustanove, pri katerih se zavzema za obnovo postopka. Po zaslišanju Tadina in dveh prič je sodnica Lilijana Strban odločila, da je primer zrel za razsojo. Sodbo bosta vpleteni strani prejeli po pošti.
Begosumen in nevaren
Tadina, ki je do 23. januarja zaporno kazen prestajal v zaporu na Dobu, nato pa je bil zaradi napada na pravosodnega policista v začetku januarja v zaporu na Dobu premeščen v ljubljanski zapor, sta pravosodna policista na sodišče pripeljala vklenjenega, z lisicami na rokah in nogah. V sodni dvorani sta mu snela lisice na rokah, na nogah pa ne, in sicer zaradi ocene, da je begosumen in da obstaja nevarnost napada na pravosodnega policista.
Znano je, da je bil Tadin obsojen, ker se je 4. julija 2015 na cesti proti Igu namerno zaletel v policijsko patruljo, ki je bila na nujni vožnji zaradi prijave družinskega nasilja. V prometni nesreči je umrl policist Igor Mauser in bil ranjen njegov kolega Kristjan Čož, hudo poškodovan je bil tudi Tadin.
Odklonil tudi delovno terapijo
Na vprašanje sodnice, zakaj pa v zaporu ne dela in si s tem prisluži nekaj denarja, je Tadin dejal, da ne dela, ker še ni opravil pregleda pri zdravniku, ki bi ocenil, ali je sposoben za delo, saj je bil po prometni nesreči hudo poškodovan. "Enkrat so me res nameravali peljati k zdravniku, vendar se je zataknilo, ko sem šel skozi detektor kovin na izhodu iz zapora na Dobu. Ker imam zaradi zloma kovinske ploščice v nogi, je detektor piskal. Pravosodni policist mi je dejal, naj sezujem čevlje, ker je sumil, da nekaj skrivam. Prosil sem za stol, da sedem in se sezujem, ker se drugače nisem mogel, pa mi ga niso dali. Zato se nisem mogel sezuti, pravosodni policisti pa me potem niso hoteli peljati k zdravniku," je povedal Tadin.
Danijel Prevolšek, penološki delavec v zaporu na Dobu, je pričal, da je Tadin res dva ali tri mesece dobil po deset pisem in znamk, kasneje pa več ne, ker so mu prijatelji pošiljali denar za telefon, hodil je v zaporniško kantino in imel denar za kuverte in znamke. Pomoči v zaporu so deležni le obsojenci brez denarnih sredstev.
Samo Tadin je v zaporu na Dobu odklanjal delo, je povedala priča, ponujena pa mu je bila možnost dela v delovni terapiji, kjer bi se lahko ukvarjal z modeliranjem, kar dobro zna. V delovni terapiji namreč delajo obsojenci, ki imajo zdravstvene težave in dobijo tudi mesečno nagrado, ki je odvisna od tega, koliko delajo, znaša pa nekaj več deset evrov. Delovno terapijo je odklonil, ker je dejal, da nima časa hoditi na terapijo, ker je preveč zaposlen "s pisanjem, povezanim z njegovo borbo glede obsodilne sodbe", je povedal Prevolšek.
