Na celjskem sodišču so v nadaljevanju sojenja prvaku SDS Janezu Janši in soobtoženima zaradi domnevno spornih poslov z nepremičninami v Trenti danes zaslišali cenilca Izidorja Salobirja, ki je cenitev opravil po naročilu obtoženega nekdanjega direktorja Imosa Branka Kastelica, ter urbanistko Manco Plazar, ki je strokovno mnenje izdelala za obrambo.
Salobirjeva cenitev je precej odstopala od tiste, ki jo je po naročilu sodišča izdelala izvedenska skupina Združenja sodnih cenilcev in izvedencev za gradbeno stroko (Sicgras). Medtem ko je četverica pred časom že zaslišanih cenilcev vrednost 15.000 kvadratnih metrov velikega kmetijskega in gozdnega posestva s propadajočo kmetijo ocenilo na nekaj manj kot 20.000 evrov, jo je Salobir ocenil na kar 140.000 evrov. Kot je danes pojasnil sodišču, se je cenitve lotil po dveh metodah, obe pa sta se po njegovih zatrdilih vrteli okoli omenjene vrednosti. Pri prvi je posest razdelil na južni in severni del. Prvega, velikega dobrih 12.000 kvadratnih metrov, je ocenil na skoraj 136.000 evrov, drugega, ki je manj primeren za razvoj, pa na nekaj manj kot 7000 evrov. Pozneje je opravil še izračun po t.i. metodi zemljiškega ostanka, v kateri je predvidel možnost razvoja po njegovem mnenju privlačnih parcel v Trenti za potrebe turizma s postavitvijo glamping šotorov in brunaric, za kar investitor ne bi potreboval gradbenega dovoljenja. Prav tako po njegovem mnenju pri tem ne bi bila ovira dejstvo, da do zemljišč ni dostopa z vozili, pač pa le po brvi.
Po slednji metodi je Salobir vrednost premoženja ocenil na 143.000 evrov. To je sedemkratnik vrednosti, ki jo je navajal Gurs, a po njegovem mnenju je njihovo vrednotenje, ki pomeni le povprečno vrednost v državi, nemogoče upoštevati pri resnem ocenjevanju vrednosti. Pri svoji oceni je Salobir vztrajal tudi, ko ga je sodnica Cvetka Posilovič opomnila na mnenje nekaterih prejšnjih prič in tudi na odgovor Triglavskega narodnega parka (TNP), da na tem zemljišču ni mogoče graditi ničesar, pač pa le obnoviti propadajoče objekte ali narediti nadomestno gradnjo v obstoječih gabaritih in z enakim namenom.
Prostorski dokumenti namreč po njegovih navedbah na tem sicer zaščitenem območju dovoljujejo postavitev kampa in, kot je dejal, eden stoji precej blizu teh parcel. V svojem mnenju je opravil celotno analizo takšnega projekta, ki ga je ovrednotil na dobrega pol milijona evrov, kar za družbo Imos, ki je kupila zemljišče, po njegovem mnenju ne bi smel biti prevelik zalogaj. Sodnici je ob tem pojasnil, da se glede morebitne investicije v glamping turizem ni posvetoval s Kastelicem ali komerkoli iz Imosa, pač pa da se je takega projekta domislil sam oziroma skupaj s soprogo, ko sta se odpravila na ogled zemljišč. O cenitvi izvedencev Sicgrasa je Salobir dejal, da je to treba opraviti kot zaključeno celoto, ne pa po posameznih stavbnih, gozdnih in kmetijskih površinah, kot so se je lotili oni, predvsem pa, da je za izhodišče potrebno vzeti primerljive posesti na območju.
Urbanistka Manca Plazar je medtem Sicgrasu očitala, da pri pripravi mnenja niso ustrezno preverili vseh možnosti dovoljenih posegov na nepremičninah. Ob tem je opomnila, da morebitna zahtevna tehnična izvedba gradnje pri izdelavi mnenja ne bi smela biti odločilna, saj da je znanih kar precej projektov, izvedenih na precej zahtevnejših terenih.
Na vprašanje Janševega zagovornika Francija Matoza, kdo je bolj pristojen za razlago prostorskih aktov, gradbinci ali urbanisti, je odvrnila, da ne ve, če je pristojna za odgovor na to, a po njenem mnenju so to vendarle urbanisti.
Specializirano državno tožilstvo Kastelicu očita kaznivo dejanje zlorabe na škodo podjetja Imos, nekdanjemu direktorju Eurogradenj Klemnu Gantarju in Janši pa pomoč pri omenjenem dejanju. Janša je namreč pri Imosu leta 2005 kupil stanovanje v Ljubljani, ki ga je financiral tako, da je zanj ponudil dotedanje enosobno stanovanje, znesek drugega obroka pa naj bi mu družba podarila preko navideznega posla z zemljiščem v Trenti, ki naj bi ga po mnenju SDT precej preplačala.
