Zoran Tošović iz Ljubljane, ki ga je tožilstvo obtožilo kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari, ker je 26. novembra 2017 požgal dva kombija in priklopno vozilo v Šalamonovi lasti, je na sodišču poskrbel za preobrat. Na lanskem predobravnavnem naroku, ko mu je tožilstvo ponujalo, da bo v zameno za priznanje zanj predlagalo kazen poldrugo leto zapora, mu na kraj pameti ni padlo, da bi krivdo priznal. V sredo, ko je tožilec Matej Kučan svojo prvotno ponudbo zmanjšal za štiri mesece in dodal, da ne bo nasprotoval temu, da obtoženi kazen prestaja na odprtem oddelku zapora, pa si je Tošović premislil in sodniku Stanislavu Jugu rekel: "Da, kriv sem."
Obtoženčevemu priznanju je prikimaval tudi njegov zagovornik Milan Krstić. Ta je tožilca že v začetku procesa pozival, naj predlaga le eno leto zapora in dovoli možnost, da njegov varovanec zaporno kazen prestaja samo ob koncih tedna. Državni tožilec je bil takrat neomajen – v milejšo kazen bi privolil le, če bi Tošović izdal, kdo mu je naročil požig. Na eni od glavnih obravnav je pričal tudi Marsel Šalamon, nekdanji lastnik pekarske in slaščičarske družbe Rogljiček, danes pa lastnik Sastele. "Ne vem, kdo bi lahko imel kaj proti meni, da je to naredil," je takrat pričal Šalamon, ki torej ne ve, kdo bi lahko stal za požigom.
Izdala ga je neeksplodirana naprava
Po eksploziji treh naprav so ognjeni zublji zajeli dve kombinirani vozili in tovornjakarski keson za hlajenje blaga. Škode je bilo za več kot 60 tisoč evrov. V bližnjem kovinskem zabojniku so takrat policijski preiskovalci našli še eno zažigalno napravo, ki pa je ni odneslo v zrak. Preiskovalci so jo zasegli in na podlagi odtisov in bioloških sledi v Nacionalnem forenzičnem laboratoriju v Ljubljani naredili analizo DNK. Ta jih je štiri mesece kasneje pripeljala do Tošovića, opravili so hišno preiskavo, vendar v njegovem stanovanju in osebnem računalniku niso našli otipljivih dokazov, ki bi ga povezovali s požigom. So se pa preiskovalci dokopali do podatka, da je Tošović 28. novembra ob 16. uri, dva dni po požigu, prek mejnega prehoda Obrežje odšel iz Slovenije. Tožilec Kučan je zato prepričan, da je s pobegom iz države hotel zakriti sledi.
Ko je tožilec zmanjšal predlagano kazen, obtoženi ni več vztrajal pri zanikanju krivde
Z Dunaja v Srbijo ter Bosno in Hercegovino
Zoran Tošović je v svoj zagovor na sodišču, preden je priznal krivdo, navedel, da je 23. novembra 2017 odšel iz Ljubljane na Dunaj. Po treh dneh bivanja v avstrijski prestolnici je z dvema znancema odpotoval v srbsko mesto Kuzmin pri Sremski Mitrovici. Med drugim je sodniku Stanislavu Jugu skušal z žigi v potnem listu dokazati, da je 26. novembra prestopil madžarsko-srbsko mejo na prehodu Röszke. Da je tistega dne res prestopil mejo, kažejo tudi podatki madžarske in srbske policije v sodnem spisu. Tošović je v spis predložil še izpis prometa bančne kartice, iz katerega je razvidno, da je 27. novembra 2017 v Beogradu na bankomatu opravil dva dviga denarja. Zagovarjal se je, da je v Srbiji obiskal bolnega sorodnika, nato pa pot nadaljeval v rodno Bosno in Hercegovino in se v Slovenijo vrnil šele 28. ali 29. novembra 2017. Zdaj je jasno, da je 28. novembra zagotovo bil v Sloveniji, glede na to, da je priznal, da je podjetnikova vozila zažgal on. Kaj je bil motiv, ki je Tošovića gnal v dejanje, se ni raziskalo.
Sodnik Jug je sledil priznanju obtoženega in tudi predlogu tožilstva, da je primerna kazen za Tošovića 14 mesecev zapora. Kaj je bil motiv, ki je Tošovića gnal v dejanje, pa ostaja neraziskano.
