Tina Recek
Z zaslišanjem prič se je včeraj nadaljevalo sojenje Gregorju Cerkveniku, nekdanjemu svetovalcu bivše generalne direktorice UKC Ljubljana (UKC) Darinke Miklavčič. Tožilstvo mu očita štiri kazniva dejanja goljufije, vse v škodo UKC, ustanovo naj bi bil opeharil za 460 tisoč evrov.
Obtoženi se je znašel na zatožni klopi deset let za tem, ko naj bi bil storil očitana kazniva dejanja. Po tistem, ko ga je Miklavčičeva naznanila policiji, je poniknil, izsledili so ga v Dominikanski republiki, kjer so mu junija letos odvzeli prostost in ga pozneje izročili Sloveniji. Po obtožbi naj bi bil kot takratni pomočnik Miklavčičeve v letih 2007 in 2008 zlorabil zaupanje svojih sodelavcev, ponaredil določene dokumente, med drugim podpis Miklavčičeve. S tem je poskrbel, da so z računov bolnišnice na račune podjetij v tujini s štirimi nalogi nakazali skupno 460.000 evrov. Cerkvenik naj bi bil odgovorne v UKC Ljubljana prepričal, da morajo nakazati denar zato, da se bodo lahko prijavili na določene projekte EU, v enem primeru tudi za Nato, da bodo za projekt izbrani in bodo zanj dobili veliko denarja, prav tako jim bo vrnjen predujem. V dveh primerih je bil denar nakazan na Kitajsko, v dveh pa v Francijo.
"Cerkvenika sem zalotil, da brska po moji mizi, a mu tega nisem zameril," je na sodišču včeraj dejal Franc Hočevar, ki je opravljal delo generalnega direktorja UKC od 1. marca 2004 do konca avgusta 2005. Ob pogledu na podpis na eni izmed spornih pogodb, na kateri je poleg njega podpisnik tudi ministrstvo za zdravje in na katero se je obtoženi izgovarjal pri nakazilih, češ, da gre za sodelovanje z Natom, je Hočevar zatrdil, da je njegov podpis bolj berljiv. Se mu pa je zdelo neobičajno, da je v pogodbi zapisano, da je odgovoren za izvedbo projekta Gregor Cerkvenik, kakor tudi, da je v enem odstavku zapisano, da je pogodba zaupne narave. Po njegovem mnenju nima take vsebine, da bi morala biti zaupna. Vodja službe za obrambo, zaščito in varnost v UKC Alojz Cestnik, ki si je na sodišču pogodbo tudi ogledal, je pojasnil, da če bi šlo za zaupni dokument, bi pogodba morala imeti v zgornjem desnem kotu ustrezno oznako. Te pa ni imela.
Liljana Jančigaj iz računovodske službe UKC se se je spominjala, da je pred desetimi leti pozivala Cerkvenika, večinoma po elektronski pošti, naj dostavi dokumentacijo k potrdilom o nakazilih, da jo vpišejo v poslovne knjige. A pri tem ni bila uspešna, v računovodstvo niso prejeli nobene zahtevane dokumentacije. Ostalo pa ji je v spominu, da je Cerkvenik za prvo nakazilo dejal, da je bilo napačno in da bo denar vrnjen. Za preostala tri se je izgovoril, da plačujejo zato, da bodo potem dobili sredstva. Pred preiskovalnim sodnikom pa je priča dejala, da se je Cerkvenik na njene prošnje v zvezi z dostavo dokumentacije med drugim izgovarjal, da gre za zaupne zadeve. Njena sodelavka, pravnica Silvia Zalar, je izpostavila, da so pri notranji reviziji ugotovili, da so bila štirikrat opravljena nakazila v tujino brez pravne podlage, med drugim sta bila podpis in pogodba ponarejena. Pobliže si je omenjeno pogodbo pogledala tudi pravnica Tamara Abraham z zdravstvenega ministrstva in poudarila, da ni ustrezno opremljena s številkami. Ko je bila zaslišana v preiskavi, pa je pričala, da pogodbe nikjer na ministrstvu niso našli.
Sojenje se nadaljuje v četrtek, 29. novembra, ko naj bi se tudi zaključilo.
