Višji sodniki so potrdili sodbo, s katero je bil maja lani francoski državljan libanonskih korenin dr. Michel Stephan obsojen na osem let zapora zaradi napeljevanja k uboju nekdanjega kolega na Kemijskem inštitutu dr. Janeza Plavca. Sledili so tudi argumentom tožilstva, da je Stephana, ko bo kazen prestal, treba izgnati iz države. In to za najdaljšo možno dobo petih let.
Stephan, doktor kemije, je od sredine septembra pa do sredine oktobra 2017 iraškega prosilca za azil Alija H. R. R. prepričeval, naj ustreli Plavca, je že od vsega začetka trdila tožilka Petra Vugrinec. Plavca naj bi krivil, da se po prekinitvi pogodbe o zaposlitvi leta 2010 ni več mogel vrniti na Kemijski inštitut in da mu je bil še vedno prepovedan vstop v laboratorij. Aliju, s katerim sta se spoznala na fitnesu, o motivu sicer ni govoril, mu je pa dal fotografijo "tarče" ter pripomočke in napotke, kako se lotiti likvidacije. V zameno mu je obljubil 25.000 evrov, izročil mu je tudi že 3100 evrov "predujma". Pokazal je, kje Plavec stanuje, Aliju dal rokavice, obrazno masko in čistila, da bi za seboj zabrisal sledi. Priskrbel mu je tudi pištolo z dušilcem in naboje ter ga peljal na Šentviški hrib, da bi se prepričal o njegovih strelskih sposobnostih. Tam ga je policija tudi aretirala.
Plavec je ostal živ po zaslugi Alija, ki je policiji zaupal, kaj se dogaja. Da bi mu kriminalisti verjeli, jim je najprej predal en posnetek pogovora s Stephanom, nato je po dogovoru s policijo posnel še dva. Stephan in njegov zagovornik Gorazd Fišer sta tako na sojenju kot v pritožbi na višje sodišče trdila, da so bili posnetki prirejeni oziroma spremenjeni. Veliko pripomb sta imela tudi k prevodom teh posnetkov arabskega tolmača, ki naj ne bi bili verodostojni. Obramba je vseskozi vztrajala, da je Ali "potunkal" Stephana povsem po krivici. Kajti v resnici naj Stephan do Plavca ne bi gojil nobene zamere, prav dobro naj bi se razumela, Alija pa da sta pri njegovih lažeh vodila najmanj dva motiva. Prvič, Stephan je ob neki priložnosti prišel k Aliju domov, a je bil odsoten, tam je bila samo njegova žena. Ni sicer vstopil v stanovanje, a za Alija in njegovo versko oziroma kulturno prepričanje naj bi bilo že to preveč. In drugič, ko se je obrnil na policijo, je dobil status zaščitene priče in si tako v naši državi zagotovil boljše življenje.
Senata okrožnega sodišča, ki ga je vodila Sinja Božičnik, vse te navedbe obrambe niso prepričale. Alijevo pričanje je ocenil kot verodostojno in prepričljivo, Stephanov zagovor pa kot nekaj čisto nasprotnega. Enako so zdaj menili tudi višji sodniki, obtoženčevo pritožbo so po vseh točkah zavrnili. Na prvostopenjsko sodbo se je sicer pritožilo tudi tožilstvo: na višino kazni in na odločitev, da ni razloga za Stephanov izgon iz Slovenije po prestani kazni. Zahtevalo je devet let in pol zapora, a so se višji sodniki strinjali z okrožnimi, da je osemletna kazen bolj primerna. Po drugi strani pa so tožilstvu dali prav, ko je zahtevalo tudi stransko kazen izgona tujca iz države. Ocenili so, da Stephan dejansko pomeni resno grožnjo za naš javni red in javno varnost ter da so podani tudi razlogi po direktivi EU iz leta 2004, s čimer se okrožni sodniki poprej niso strinjali. Sodba je tako postala pravnomočna.
