Vrhovni sodniki so imeli v začetku oktobra v delu kar dva primera, o katerih sta razsojali mariborsko okrožno in višje sodišče, očitki pa so se nanašali na neupravičeno proizvodnjo in promet z mamili. Toda središče obeh zgodb je bilo nekaj rastlin konoplje. Mariborčan je bil na prvi stopnji obsojen na pogojno zaporno kazen leto dni zapora s preizkusno dobo enega leta, ker je doma imel posajenih šest sadik konoplje. Višje sodišče mu je kasneje to kazen znižalo na pol leta leta pogojne kazni s preizkusno dobo enega leta, a obsodbo potrdilo. Zoper tako sodbo je odvetnik Slavko Vesenjak iz Odvetniške družbe Vesenjak, ki je zagovarjal obtoženega Mariborčana, podal na vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri opozarja, da je njegov klient sicer prepovedano rastlino gojil za lastno uporabo, na pa za prodajo naprej. Pritrdil mu je tudi vrhovni državni tožilec Zvonko Fišer, češ da v obsodbi ni podanega potrebnega zakonskega znaka o "proizvodnji" te rastline, zato je predlagal oprostitev sicer pravnomočno obsojenega Mariborčana.
Apel za bolj kritično ravnanje
Odvetnik Vesenjak pravi, da vidi omenjeno oprostilno sodbo vrhovnega sodišča kot jasno ločnico, ki narekuje, da je treba bolj kritično ločevati primere, ko nekdo konopljo goji za lastno uporabo, od tistih, ko jo storilec proizvaja. "Vrhovno sodišče je v sodbi jasno zapisalo, da ne gre za kaznivo dejanje, če nekdo doma goji šest sadik konoplje, če niso hkrati podane druge okoliščine, ki bi nakazovale, da gre za nadaljnjo prodajo, ter hkrati, da je ob izostanku takih okoliščin mogoče zaključiti, da jih je gojil le za lastno uporabo in da torej ne gre za proizvodnjo, torej enega od znakov kaznivega dejanja po 186. členu KZ," pravi odvetnik. Dodaja, da v zvezi s tem pogreša predvsem enotnost sodne prakse v Sloveniji, saj je vrhovno sodišče v preteklih letih že večkrat jasno zavzelo stališče, da zgolj neupravičeno gojenje konoplje vedno ne zadostuje za zaključek, da je storilec konopljo tudi proizvajal. Kljub takšni sodni praksi vrhovnega sodišča pa, pravi odvetnik, da vedno znova prihaja do kazenskega pregona oseb, ki imajo oziroma so imeli konopljo doma posajeno v majhnih količinah in to zgolj za lastno uporabo, sodišča pa tudi v teh primerih izrekajo obsodilne sodbe. Glede na navedeno odvetnik "apelira na organe pregona in sodišča, da v prihodnje pri presoji, ali gre dejansko za kaznivo dejanje ali pa zgolj za gojenje konoplje, ki ga je treba obravnavati le v prekrškovnem postopku, ravnajo bolj kritično in v skladu s sodno prakso vrhovnega sodišča".
Še enkrat o 17 kilogramih konoplje
Vrhovni sodniki pa so odločali tudi o obsodbi Mariborčana, ki je doma gojil sedem sadik konoplje - velike so bile od 250 do 400 centimetrov, posušene rastline pa so tehtale več kot 17 kilogramov, ob tem pa so mu policisti zaplenili še skoraj kilogram posušene konoplje. Prav količina, po mnenju tako policistov kot tožisltva, nakazuje, da naj bi bila droga namenjena nadaljnji prodaji. Sodišči, tako okrožno kot višje mariborsko, sta temu pritrdili, Mariborčanu pa je bila na prvi stopnji izrečena kazen leta in treh mesecev zapora, višje sodišče pa je obsodilno sodbo potrdilo, spremenilo pa je kazensko sankcijo in namesto zaporne določilo pogojno kazen leta in treh mesecev zapora s preizkusno dobo treh let. Odvetniki iz Odvetniške pisarne Gorjup so zoper sodbo napisali zahtevo za varstvo zakonitosti, tudi v tem primeru pa je vrhovni državni tožilec Zvonko Fišer mnenja, da gojenje sedmih sadik konoplje za lastno uporabo ne pomeni proizvodnje prepovedane droge. Vrhovni sodniki v tem primeru sicer obtoženega niso oprostili, so pa obsodilno sodbo razveljavili in zadevo vrnili v ponovno sojenje, v kateri naj sodišče ponovno oceni, ali je Mariborčan konopljo proizvajal in hranil zaradi prodaje ali zgolj zaradi osebnih potreb.
Tožilske usmeritve
Omenjeni sodbi nista prvi, s katerima se je vrhovno sodišče postavilo na stališče, da gojenje konoplje za lastne namene ne pomeni kaznivega dejanja, četudi gre za prepovedano substanco. Policijsko stališče je jasno: dokler gre za snov, ki je na seznamu prepovedanih drog, je ta pač prepovedana. Tožilske usmeritve iz leta 2015 pa so, smo izvedeli v tožilskih krogih, takšne: do treh sadik konoplje tožilci zadeve ne preganjajo, takšno ovadbo, če jo policisti podajo, zavržejo. Med tremi in desetimi sadikami te snovi pa presojajo od primera do primera - ob količini, ki bi jo dale rastline, tako upoštevajo tudi, ali je bil osumljeni že predkaznovan zaradi trgovine z drogo, ali so bili najdeni pripomočki, ki bi nakazovali, da gre za proizvodnjo z namenom preprodaje, in podobno. A na podlagi zadnjih sodb bodo tožilci, smo izvedeli, na vrhovno državno tožilstvo povprašali po novih smernicah. Politiko pregona določa namreč izključno vrhovno državno tožilstvo. In to mora spremljati dogajanje v družbi, zaradi česar se spreminja tudi politika pregona. V časih, ko se je iz konoplje izdelovala zgolj marihuana z namenom kajenja, je bilo potrebne manj konoplje kot zdaj, ko se iz rastline pridobivata tako smola kot olje.