Nekdanjemu bančniku Matjažu Kovačiču ni uspelo izločiti sodnice

sta
14.09.2023 15:21

Na nadaljevanju sojenja nekdaj vodilnima v Novi KBM Matjažu Kovačiču in Manji Skernišak, ki ju je tožilstvo preganja zaradi spornega kreditiranja kreditno nesposobne Monere v lasti Mateja Raščana, zaslišali priče.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Sašo Bizjak

Mariborsko sodišče je zavrnilo zahtevo obrambe nekdanjega prvega človeka Nove KBM Matjaža Kovačiča za izločitev sodnice Karmen Krajnc iz senata, ki njemu in nekdanjemu lastniku Dela Revij Mateju Raščanu sodi za domnevno zlorabo položaja pri dveh poslih banke z Raščanovim podjetjem Monera. Sojenje se je tako ta teden nadaljevalo z zaslišanjem prič.

Primer Monera je navajala v obsodilni sodbi

Kovačič in njegov zagovornik Črt Šatej sta se za vložitev zahteve za izločitev sodnice odločila takoj po nedavni obsodilni sodbi, v kateri je senat pod vodstvom iste sodnice Kovačiča in Raščana obsodil na zaporni kazni zaradi zlorabe položaja pri terminski prodaji delnic elektropodjetij, v ozadju katere je bilo po prepričanju sodišča zagotavljanje denarja za nakup časopisne hiše Večer.

Prepričana sta namreč, da je sodnica z navajanjem zadeve Monera v omenjeni sodbi na neki način že prejudicirala razplet tudi v zdaj obravnavani zadevi, v kateri se je Kovačiču in Raščanu na zatožni klopi pridružila še takratna članica uprave Manja Skernišak.

Predsednica Okrožnega sodišča v Mariboru Jasna Murgel je dan pred obravnavo zahtevo obrambe zavrnila, potem ko je sodnica Karmen Krajnc v pisni izjavi na zahtevo zatrdila, da izrek sodbe v drugi zadevi v ničemer ne prejudicira odločitve senata v tej.

Odvetnik Šatej je protestiral, ker jih sodišče s to izjavo sploh ni seznanilo, s čimer naj bi bile obdolženim po njegovem kršene ustavne pravice. Ker je sodnico to dejstvo presenetilo, je še enkrat preverila pri vodstvu sodišča, kjer pa so ji odgovorili, da je bila njena izjava del sklepa, po zakonu pa da ni treba strank o tovrstni izjavi obveščati pred sprejetjem odločitve in da to niti ne bi vplivalo na odločitev.

Specializirano državno tožilstvo sicer v omenjeni zadevi nekdanjima vodilnima v Novi KBM očita zlorabo položaja pri odobritvi neustrezno zavarovanega bančnega posojila Moneri v višini 7,5 milijona evrov za financiranje nakupa dela delnic družbe Dela Revije, drugi pa na sklenitev kupoprodajne pogodbe za terminski nakup delnic srbske družbe Proinvestments v višini nekaj več kot pet milijonov evrov, s čimer naj bi Matej Raščan finančno pokril še drugi del delnic Dela Revij.

Zanikal, da bi vodilna v banki vplivala nanj

Sodišče je ta teden zaslišalo Aleksandra Papiča, ki je v času Raščanovih poslov vodil ljubljansko podružnico Nove KBM. Povedal je, da je šlo predvsem za kredite v zvezi z Delo Revijami, a se ni spomnil, da bi bile takrat z izpolnjevanjem obveznosti slednjih kake težave. Nobenih podrobnosti pa ni znal povedati o kreditih Moneri. Prav tako je kategorično zanikal, da bi Kovačič ali Skernišakova kadarkoli vplivala na kakšne njegove odločitve, s katerimi bi favoriziral Raščanova podjetja.

Zaslišan je bil še nekdanji predsednik uprave propadlega cerkvenega holdinga Zvon Ena Simon Zdolšek, saj se je holding zavezal k odkupu delnic že omenjene srbske družbe, s čimer se je banka zavarovala, če to slučajno ne bi uspelo Moneri.

Zdolšek je povedal, da je bilo takšno sodelovanje med holdingi nekaj običajnega, da pa se o tem ni nikoli dogovarjal s Kovačičem, prav tako pa da, z izjemo srečanja na enem od družabnih dogodkov, sam Raščana sploh ni poznal. Dogovorjali so se preko zastopnikov Pomholda Ivana Vizjaka in Rafaela Kosa.

Na vprašanja sodnice o tem, kakšno korist bi od vsega skupaj imel Zvon Ena, je dejal, da so takrat veliko sodelovali s Pom-Investom, družbe, ki je prejela 7,5 milijona evrov kredita Nove KBM in jih nato naprej posodila Raščanovi Moneri. Ob tem je še zagotovil, da je bil Zvon Ena vse do leta 2010 v takšni finančni kondiciji, da bi brez težav izpolnil dano zavezo, če bi to seveda bilo potrebno. (sta)

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta