Obsojeni Ptujčan se v zaporu boji za svoje življenje

"Prosim, obiščite me v zaporu, da vam povem, kako mi je tukaj hudo kot nekdanjemu policistu in obsojenemu zaradi uboja, ki ga nisem storil. Še posebej mi je hudo, ker me nekateri zaporniki ozmerjajo s pedofilom in nekrofilom, saj se je med sojenjem govorilo, da naj bi bil Srečko spolno zlorabljen pred smrtjo ali po njej, kar pa ni res," nam je v telefonskem pogovoru povedal Ptujčan, 61-letni Franc Vajda, ko nas je poklical iz zapora na Dobu. Tam namreč skupaj s sostorilcem, 47-letnim Ptujčanom Andrejem Bagarijem, prestaja zaporno kazen. Vajda, ki nikoli ni priznal uboja 65-letnega Srečka Marina, je bil obsojen na štirinajstletno zaporno kazen, Bagari, ki je dejanje sprva zanikal, kasneje pa ga je priznal in obžaloval, pa na dvanajstletno kazen. Vajda še danes trdi, da ni sodeloval pri uboju, zato se je zoper prvostopenjsko sodbo pritožil na višje sodišče ter kasneje na vrhovno sodišče, vendar s pritožbami nikjer ni uspel. Pritožil se je tudi na ustavno sodišče. Njegov odvetnik Janez Lovrec, ki je v imenu Vajde spisal ustavno pritožbo, nam je povedal, da je od ustavnega sodišča prejel le obvestilo, "da zadeve ne bodo sprejeli v obravnavo, ker ne izpolnjuje zakonskih pogojev". Zato Vajda, ki smo ga pred dnevi obiskali v zaporu na Dobu, napoveduje: "Šel bom na Evropsko sodišče za človekove pravice, ker želim dokazati svojo nedolžnost." Trenutno biva v enem izmed novejših bivalnih blokov in je sam v sobi, kar mu "zelo odgovarja, ne pustijo pa mi delati, čeprav sem že večkrat zaprosil za delo".

V njegovi krvi ni bilo sledi droge

Zapornik Vajda pravi: "Še danes trdim, da mi je takrat Bagari drogo podtaknil v juho, ki sem jo kuhal na terasi. Srečka sem tisti dan povabil na kosilo, Bagari je prišel nepovabljen, vsi pa smo pili alkohol. Ko sta se Bagari in Srečko prepirala, sem ju miril in Bagarija naganjal domov. Postregel sem nam juho in šel nekaj iskat v hišo. Ko sem se vrnil, sem samo jaz jedel juho, onadva ne. Zdela se mi je nenavadnega okusa, kmalu sem postal omamljen in sem za več ur zaspal za mizo. Ko sem se zbudil, sem šel na stranišče v hišo in videl Srečka ležati na stopnicah, Bagari je odšel. Stekel sem do Srečka in ga skušal dvigniti, tedaj pa sem videl, da je krvav. Poklical sem policijo. Prvi so na kraj dogodka sicer prišli reševalci in zdravnica, ki sem jo prosil, naj me odpeljejo na odvzem krivi, ker mi je Bagari očitno nekaj podtaknil v juho. Na odvzem krvi so me policisti odpeljali šele skoraj dvanajst ur po odvzemu prostosti, čeprav je zdravnica, ki je bila na kraju dogodka, policistom dejala, naj me peljejo takoj. Po več urah od zaužitja droge je ni bilo več v krvi," trdi Vajda. Tragični dogodek se je zgodil 4. junija 2017, ko so bili policisti obveščeni, da naj bi bil moški v Vajdovi hiši umrl zaradi padca po stopnicah. Šele po prihodu na kraj dogodka so ugotovili, da je več kot očitno umrl nasilne smrti. Pokojni je utrpel 36 udarcev, imel je 41 odrgnin in na telesu skorajda ni bilo dela, ki ga ne bi imel poškodovanega. Vajda in Bagari sta ga, kot je bilo kasneje ugotovljeno na sodišču, do smrti pretepla s kijem in železno grebljico. Pokojni je bil slečen do pasu, hlače trenirke je imel potegnjene do kolen, napol slečene so bile tudi spodnjice. Če bi Marin pravočasno dobil zdravniško pomoč, bi preživel, so ugotovili sodni izvedenci.

Spolni nasilneži in bivši policisti najbolj osovraženi

Na sojenju za Marinov umor je prav tako pričal sodni izvedenec Borut Štefančič, odgovarjal je tudi na vprašanja o domnevni spolni zlorabi pokojnega. Na to je na eni izmed obravnav namignil Vajda, za zlorabo pa obtožil Bagarija. Glede na podatke v obdukcijskem zapisniku pa sledi o spolni zlorabi pri pokojnem niso našli, je povedal izvedenec.

"Mediji so že med sojenjem pisali, da naj bi bil Srečko spolno zlorabljen, čeprav ni bil, kot je pokazala obdukcija. Vendar pa sem s tem 'slovesom', da naj bi ga bil spolno zlorabljal, v začetku julija 2018 prišel v zapor na Dobu. Ne morete si misliti, kako so lahko kruti zaporniki. Spolni nasilneži, še posebej pedofili, čeprav jaz nisem nič od tega, in nekdanji policisti so med najbolj osovraženimi v zaporu. Policist sem bil le nekaj let, potem sem nekaj let delal kot vodja varnostnikov v mariborskem Tamu, ko pa se je Slovenija osamosvojila, sem do prihoda v zapor delal v Avstriji kot voznik tovornjaka oziroma avtobusa. Res sem pogosto živel na robu, bi se lahko reklo, ker sem domov vabil različne ljudi in z njimi popival, zato mi je pred več kot desetimi leti propadel zakon. Žena in otroci so se odselili, zdaj pa mi stojijo ob strani, ko sem v zaporu," pravi Vajda.

Poudari še, da je bivanje za rešetkami zanj zelo težko, "ne vem, kako bom zdržal še skoraj deset let". Vajda tudi zelo rad kuha, a mu, kljub temu da imajo v bloku, kjer biva, majhno kuhinjo, ne dovolijo kuhati zase. "V kuhinji lahko skuhamo le juho, čaj ali kavo, več pa ni dovoljeno, jaz pa bi z veseljem še kaj skuhal," pravi. Sicer pa si predvsem želi, da bi kazen mirno prestal, vendar se boji nekaterih zapornikov, ki ga šikanirajo in mu grozijo. Boji se za svoje življenje, čeprav njihove grožnje vedno prijavi zaposlenim, enega je celo prijavil policiji in ta je zoper nasilneža ukrepala s kazensko ovadbo.