Elizabeta Planinšič
Vrhovni sodniki so potrdili: izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nekdanji veleposlanici v Sarajevu Nataši Vodušek je zakonita. Pred dnevi so namreč na vrhovnem sodišču zavrnili revizijo, ki jo je zoper odločitev nižjestopenjskih sodišč vložila Nataša Vodušek.
Na ministrstvu za zunanje zadeve so Voduškovi vročili izredno odpoved delovnega razmerja po tem, ko je bila pravnomočno obsojena na leto dni zapora. Ta kazen ji je bila izrečena, ker je oktobra 2008 v Sarajevu vinjena zapeljala skozi rdečo luč na semaforju in povzročila hudo prometno nesrečo, v kateri je bil hudo poškodovan voznik drugega vozila. Voduškova je delodajalca tako 4. julija 2013 obvestila, da bo odsotna dalj časa, saj je bila 22. julija 2013 vabljena na prestajanje zaporne kazni. Delodajalec pa ji je 8. julija 2013 poslal izredno odpoved, sklicujoč se na zakon o delovnih razmerjih, po katerem je več kot pol leta odsotnosti z dela razlog za izredno odpoved. Voduškova je kazen odslužila 30. aprila 2014.
Trdila, da je bila odpoved prepozna
Nataša Vodušek je zoper odpoved vložila tožbo na delovno sodišče, zatrjevala je, da ji je bila ta izrečena prepozno, češ da so na MZZ že maja 2013, ko so predlagali varnostno preverjanje veleposlanice, vedeli, da je bila obsojena in da bo njena odsotnost daljša kot šest mesecev. Tako naj bi bil prekoračen 30-dnevni rok, v katerem bi delodajalec moral zaposleni vročili odpoved. Na MZZ so se sklicevali na obvestilo okrajnega sodišča o pravnomočni sodbi Voduškovi, ki so ga prejeli 27. junija 2013. Delovno sodišče je pritrdilo Voduškovi, ji prisodilo izplačilo plač za nazaj, namesto reintegracije v službo, kar je bil predlog Voduškove, pa ji je določilo denarno povračilo. Višje sodišče pa je po pritožbi državnega pravobranilstva, ki je trdilo, da je za vprašanje o pravočasnosti izredne odpovedi odločilnega pomena seznanjenost delodajalca z dejansko odsotnostjo delavca z dela in ne zgolj seznanjenost z izdajo pravnomočne sodbe, zadevo razveljavilo in jo vrnilo v ponovno razsojanje. Na ponovljenem sojenju je delovno sodišče odločilo, da razlog za izredno odpoved o zaposlitvi v primeru zaporne kazni namreč ni vezan na pravnomočno sodbo, s katero je delavcu izrečena zaporna kazen, zaradi katere mora biti odsoten z dela več kot šest mesecev, temveč je bistveno le, ali bo delavec zaradi prestajanja takšne kazni odsoten več kot pol leta. S takšnim stališčem se je nato strinjalo tudi višje delovno sodišče.
Odpoved, ker je bila obsojena na leto zapora
A Voduškova je vztrajala, obrnila se je na vrhovno sodišče in terjala revizijo, v kateri je navajala, da za njeno odpoved ni bilo resnih razlogov - češ da se je direktorica zavoda za prestajanje kazni zapora strinjala, da Voduškova nemoteno hodi v službo in med prestajanjem kazni obdrži delovno razmerje -, temveč so bili razlogi zgolj politični. Vrhovni sodniki pa so pred dnevi revizijo zavrnili in s tem pritrdili odločitvi prvostopenjskega in višjega sodišča, da je bila odpoved Voduškovi zakonita. Vrhovno sodišče je pritrdilo presoji sodišča prve in druge stopnje, da je bila odpoved ne le podana pravočasno, v 30-dnevnem roku, temveč tudi, da je bil odpovedni razlog podan, saj je obsodba na zaporno kazen enega leta pomenila več kot šestmesečno odsotnost z dela zaradi prestajanja kazni. Vrhovni sodniki so pojasnili še, da sta obsodba za kaznivo dejanje, ki ga je Nataša Vodušek storila v času opravljanja funkcije veleposlanice, in zaporna kazen v trajanju enega leta okoliščini, ki zadoščata za presojo, da delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati niti do poteka odpovednega roka, tudi če ob nastopu odpovednega razloga te funkcije ni več opravljala.
