Vesna Lovrec
Čeprav med prejemniki medalje policije za hrabrost in požrtvovalnost decembra ni stal nihče iz mariborske policijske uprave, to nikakor ne pomeni, da v minulem letu v njihovih vrstah ni bilo zaslužnih za zgodbe s srečnimi konci. Zgolj ena od spregledanih se je odvila preteklo poletje na Hrvaškem, v letovišču Vodice, ki bi se končala kdo ve kako, če ne bi bilo v času nesreče na tisti plaži mariborskega kriminalista. Rešil je življenje poljskemu dečku, se je v Dalmaciji širil dober glas o njem, kdo je on in kako je danes s štirinajstletnim fantom, pa ljudje niso znali povedati. Obrnili smo se na poljsko ambasado v Ljubljani. "Z veseljem vas obveščamo, da je mladi fant okreval," so nam sporočili. Na našo željo in z njegovim privoljenjem so nas povezali z dečkovim rešiteljem. To je Zlatko Krajnc, 54-letni kriminalistični inšpektor, ki na Policijski upravi Maribor vodi enoto za boj proti korupciji.
Stanje kritično, reševalcev od nikoder
Z družino je ravno pričel dopust, ko se je v Vodicah 16. avgusta lani zgodila nesreča. Za ženo in hčerko je okrog poldneva prišel na plažo in hotel v vodo, a so njegovo namero prekinili klici v bližini. Obrnil se je in videl gnečo okrog pomola. Nekdo je iz morja potegnil dečka, ga s pomočjo drugih položil na betonsko podlago, kar pa je bilo tudi vse. Gruča ljudi je bila ob otroku kot vkopana, nihče ni prevzel pobude za reševanje, zato je stekel pomagat. "Deček je bil v zelo hudem stanju. Nezavesten, pomodrel po vsem telesu. Ni kazal znakov življenja."
Krajnc ne bo nikdar pozabil prizora s tistega petka. Najstnika je s pomočjo prisotnih obrnil na bok. "V ustih je imel polno hrane, dihalne poti so bile zamašene. Sprostil sem jih, in ko je vso hrano izbruhal, sem ga obrnil na hrbet in pričel postopek oživljanja. Dihal ni, nujna je bila masaža srca in vdihovanje zraka usta na usta. To sem izvajal kar nekaj časa, vmes pa poskušal pridobiti informacije, kdo so starši, kaj se je zgodilo otroku, je morda epileptik, srčni, sladkorni bolnik, ali je morda vzel drogo ...," se napete situacije spominja Krajnc. Informacij ni dobil, nekdo je poklical reševalce, on pa je nadaljeval oživljanje, dokler deček ni zadihal.
Medtem se je že izkazalo, da je fantov oče moški, ki ga je potegnil iz vode. Ker Poljak ni govoril angleško, se je Krajnc z njim pogovarjal v hrvaščini in dobil informacije, ki so bile nujne ob dajanju prve pomoči. Čeprav je dosegel, da si je opomogel, je otrok še vedno izjemno težko in neenakomerno dihal, njegove življenjske funkcije so bile hudo ogrožene, Krajnc jih je kontroliral, fanta bodril, naj ostane pri zavesti, pregledoval njegove dihalne poti, reševalcev pa ni bilo od nikoder. Čakanje na njih se ni vleklo le navidezno, ta občutek je bil realen. "Deček je bil v smrtni nevarnosti, do nas pa je prišla informacija, da reševalne ekipe iz Vodic ne bo, ker imajo drug nujni primer. Poslali so medicinsko pomoč iz Šibenika. Mučno je bilo to čakanje, fant je bil temno vijolične barve. Celo telo je bilo prizadeto, koža, ustnice, nohti, živa groza," kriminalist odkrito prizna, da česa podobnega še ni videl, čeprav je v policiji že 32 let in je sedem let preiskoval tudi umore. "Videl sem že ljudi, ki so se zastrupili z ogljikovim monoksidom, a posledice te nesreče so bile videti še huje."
Večkilometrska plaža brez defibrilatorja
Vsi na plaži so se tako kot kriminalist zavedali, da je situacija smrtno resna. Med njimi je bila mladenka, o kateri je Krajnc kasneje izvedel, da je bila takrat že preko polovice študija medicine, vendar jo je obšla takšna stiska, da ni bila sposobna nuditi adekvatne pomoči. "Bilo jo je tako strah, da se je še sama skoraj onesvestila," pravi Krajnc. Na Plavi plaži, dolgi več kilometrov, ni bilo niti enega defibrilatorja, čakanje na reševalce pa se je 16. avgusta lani, na vrhuncu turistične sezone, v kraju, kjer je tedaj dopustovalo 40 tisoč turistov, zavleklo na več kot 40 minut. Ljudje, ki so trepetali za dečkovo življenje, so bili jezni in tako močno zrevoltirani, da so nad medicinsko ekipo ob njenem prihodu povzdigovali glas. Zdravnica pa je očividcem zabrusila: "Pa kaj vi mislite, ne potrebujemo mi vas, vi potrebujete nas." Čeprav je po eni strani mogoče razumeti, kako naporno in stresno delo imajo na vrhuncu sezone in zaradi pomanjkanja kadrov, so Krajnca njene besede glede na kritično stanje ponesrečenega fanta šokirale. Dečka so naposled le naložili na nosila in ga odpeljali v bolnišnico, negotovost, ki je sledila, pa je bila za kriminalista še hujša od tiste med reševanjem in čakanjem na zdravniško ekipo.
Brez posledic, spet igra nogomet
"Zavedal sem se, da je fant življenjsko ogrožen. Ni mi dalo miru. Hodil sem po plaži, iskal poljsko družino, spraševal turiste, njihove rojake, ali jih kdo pozna. Vsi so mi izkazovali hvaležnost za to, da sem bil ob pravem času na pravem mestu in pristopil k reševanju, vendar družine ni poznal nihče. Upal sem, da bom na kraju nesreče srečal kolege policiste in dobil kakšno informacijo od njih. Nisem jih dočakal, zato sem se v ponedeljek odpravil na Policijsko postajo Vodice. Tam sem izvedel, kar so mi pač smeli povedati. In sicer, da je bil fant na zdravljenje najprej prepeljan v Šibenik, potem pa v Klinički bolnički centar (KBC) Split, ker je bilo njegovo stanje hudo kritično. Več niso vedeli," Krajnc opisuje prve dni po nesreči. Informacije, kako je z dečkom, je iskal celo v medijih. Časopisi so vsak dan pisali o zastrupitvi italijanskih turistov z ogljikovim monoksidom na hrvaški barki, kar se je zgodilo 13. avgusta na Hvaru. O nesreči v Vodicah pa ni našel niti vestičke.
Teden po nesreči, 23. avgusta, se je tako ponovno obrnil na hrvaške poklicne kolege in poklical na postajo v Vodice. Ni mu bilo žal. "Policist na drugi strani mi je povedal, da je bilo s fantom hudo, a da je preživel in je zunaj smrtne nevarnosti. Z intenzivne nege so ga premestili na otroški oddelek," kriminalist sklene prvi del zgodbe. Avgusta si je srčno želel, da je to zgodba s srečnim koncem, trditi pa si tega ni upal, dokler se ni povsem prepričal. Na fanta je mislil vsak dan tudi po vrnitvi z dopusta, a o njem ni vedel več kot to, da mu je imel Mateusz. Zavedal se je, da bo zaradi varovanja osebnih podatkov pot do informacij težka, a je kljub temu poskusil in uspelo mu je, da je kot udeležen v reševanju po uradni poti posredno navezal stik z družino. Veleposlaništvo Republike Poljske v Sloveniji je med izmenjavo informacij družini iz Poljske na njeno posebno željo in s Krajnčevim dovoljenjem posredovalo kriminalistov naslov. "Pred božičnimi prazniki sem prejel pošto, voščilnico, v kateri so se mi zahvalili za vse, kar je bil moj prispevek," pravi Krajnc, presrečen nad novico, ki mu jo je sporočila dečkova mati: Mateusz se je že vrnil "k prejšnjemu življenju in že spet lahko igra nogomet".
