Tomaž Tomaževic s Policijske uprave Ljubljana pravi, da so kolesa večinoma odtujena iz ne dovolj zavarovanih kletnih prostorov ali iz pomožnih objektov ob hišah. Čez dan ne dovolj zavarovana kolesa ukradejo predvsem v okolici trgovskih središč ali mest, kjer se pogosto zbirajo ljudje. V Ljubljani je tako po besedah policistov potrebno biti še posebej pozoren v centru mesta, ob Ljubljanici, pa v parku Tivoli, na igriščih, tudi kopališčih. "V nočnem času je nekaj koles odtujenih samo za 'prevoz' in so pogosto zapuščena najdena na drugem mestu in nato vrnjena lastnikom."
Tomaževic kolesarjem svetuje, naj bodo pozorni in skrbni glede svojih koles, poskrbijo naj za njihovo varnost, jih dobro zavarujejo s primernimi ključavnicami in tatovom ne ponujajo priložnosti.
Ljubljanski policisti ob tem postrežejo še s statistiko. V letu 2018 so v Ljubljani (podatki se nanašajo na celotna območja
policijskih postaj Ljubljana Center, Bežigrad, Moste, Šiška in Vič) obravnavali 857 kraj koles, lani pa 554. Podatki za letošnje leto kažejo, da so do junija obravnavali 217 kraj.
Tatovi niso izbirčni
Tudi Milena Trbulin s Policijske uprave Celje pojasnjuje, da so tatvine koles dokaj pogosto kaznivo dejanje. "Tatovi niso izbirčni. Kradejo vse vrste koles, ne glede na vrednost in znamko. Zanje je najbolj pomembno, da je njihov podvig čim bolj enostaven," pravi Trbulinova.
Milena Trbulin svetuje, kaj storiti, ko vam ukradejo kolo
- Kolesa hranite v zaklenjenih prostorih. Zaklenite jih s kakovostno ključavnico ali jih po možnosti priklenite h kakšni ograji.
- Podatke o kolesu (znamko, model, tip …) si zabeležite.
- Če vam kolo ukradejo, tatvino prijavite policiji.
- Ob prijavi posredujte čim več podatkov o kolesu ter o morebitnih posebnostih, po katerih je kolo prepoznavno.
- V primeru tatvine je smiselno pregledati seznam najdenih predmetov na spletni strani policije.
Ljudje ne poznajo svojih koles
Anita Kovačič Čelofiga s Policijske uprave Maribor pove, da se kraji, kjer kradejo kolesa, razlikujejo. "Tako obravnavamo tatvine, ki so bile storjene v kolesarnicah, hodnikih večstanovanjskih stavb, pred nakupovalnimi središči in drugimi mesti, kjer se pogosteje zbirajo ljudje."
Kaj storiti, ko ugotovimo, da je naše kolo izginilo? Večina bo podala prijavo na policijo, a tam se po besedah Anite Kovačič Čelofiga pogosto pojavi ključna težava, s katero se srečujejo pri preiskovanju. "Oškodovanci ne poznajo svojih koles. Velikokrat ne poznajo niti proizvajalca niti modela. Tudi slik kolesa nimajo in jih po izvedeni kraji ne znajo opisati, kaj šele, da bi imeli zapisano številko okvirja. Le pri novejših kolesih ali pri boljših, dražjih kolesih, kjer imajo oškodovanci še račune ali podatke zapisane, dobimo razmeroma dobre podatke za nadaljnje delo." Zato ob tem dodaja, da več podatkov, kot jih ob prijavi tatvine kolesa posreduje oškodovanec, večja je možnost, da se kolo identificira in vrne lastniku.
Tomaž Tomaževic o preventivnih ukrepih
- Kolo, ki dlje časa ni v uporabi, hranite v zaklenjenem prostoru, mesta za shrambo naj bodo ustrezno zavarovana, zaklenjena ter po možnosti tudi videonadzorovana.
- Če morate kolo pustiti na prostem, naj bo prostor obljuden in dobro razsvetljen.
- Zaklenite ga s kvalitetno ključavnico. Ključavnice slabše kakovosti niso za tatove koles nikakršna ovira. Še bolje je, če kolo priklenete k ograji (hkrati za okvir kolesa in eno od koles).
- Nezavarovanih koles ne puščajte na strehah vozil ali prtljažnikih.
- Zapišite si podatke o kolesu (znamko, model in barvo kolesa, tudi tip sestavnih delov - pedal, ogrodja, prestav, zavor; morebitne posebnosti,
individualne znake in poškodbe, dodatno opremo itd.), po možnosti ga tudi fotografirajte.
- Če kolo na okvirju nima identifikacijske številke, jo dajte nanj vgravirati. Pri opisu si lahko pomagate z obrazcem.
