Požar v deponiji: goreli ostanki recikliranih odpadkov

V zbirnem centru za odpadke Suhadole v občini Komenda je v noči na dane zagorelo, tik po polnoči je namreč ogenj zajel bale z ostanki odpadkov od reciklaže, in gasilci so morali gasiti okoli 1500 kubičnih metrov odpadkov, zloženih na 1250 kvadratnih metrih skladiščne površine. Ker so bile bale zložene sedem metrov visoko, je bila intervencija toliko bolj zahtevna oziroma dolgotrajna, preden so gasilci odpravili nevarnost ponovnega vžiga. Kriminalisti so včeraj sicer začeli ogled kraja požara, a so ga prekinili in bodo ugotavljanje vzroka požara nadaljevali danes.
Kot je povedal vodja intervencije Roman Koncilija iz PGD Moste, se je z ognjem spopadlo več kot 100 gasilcev iz devetih društev in s 24 vozili. "V dveh urah so požar lokalizirali ter uspeli pred ognjem obvarovati poslovno stavbo in južni del deponije. Intervencijo je oteževalo dejstvo, da hidranti niso delovali in da ni intervencijske površine za gasilce," je težave gasilcev opisal Koncilija. Med gasilci, ki so sodelovali pri gašenju, je bil tudi župan občine Komenda Stanislav Poglajen, ki se z različnimi težavami pri delovanju deponije ukvarja že dalj časa. Glede tokratnega požara je prebivalce vsaj nekoliko potolažil z izjavo: "Izcedne vode po gašenju so pod nadzorom, saj na deponiji urejeni sistem za lovljenje vod deluje, zato ni bilo onesnaženja okolja s to vodo. Odvažajo jo namreč v čistilno napravo v Domžale," je povedal župan.

Voda ni onesnažena

Zaradi hitre intervencije gasilcev se ogenj ni razširil na okoliške objekte in druge odpadke, tako da je Simona Perčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje zagotovila, da velike nevarnosti za prebivalstvo ni, tudi pitna voda ni ogrožena, tla pa bodo še vzorčili. "Potencialna nevarnost sicer je, toksične snovi so šle v zrak. Koncentracije so sicer majhne, niso na primer tako velike, kot so bile ob požaru v Lenartu," je za STA dejala Perčičeva. Kljub temu pa velja upoštevati nasvete NIJZ prebivalcem, naj se ljudje, ki so bili izpostavljeni dimu in čutijo zdravstvene težave, posvetujejo s svojim zdravnikom, naj morebiti onesnaženo obleko shranijo v plastično vrečko ter izpostavljeno kožo operejo z milom in veliko vode ter da naj pri uporabi pitne vode upoštevajo navodila upravljavca vodovoda. Vrtnine in sadje, ki so vidno onesnaženi s sajami in bi bili glede na zrelost že primerni za uporabo, naj zavržejo, preostale vrtnine in sadje pa naj pred zaužitjem temeljito operejo.

Direktorja požar presenetil

Direktor podjetja Publicus Slavko Hrženjak o vzroku tega požara pred koncem preiskave ne želi ugibati. Povedal je, da je zagorela lahka frakcija odpadkov (tako imenovani RDF), ki je ostanek po reciklaži in je namenjena sosežigu. Požar je bil zanje veliko presenečenje, saj, kot je zatrdil, vse zahteve iz okoljevarstvenega dovoljenja spoštujejo in izvajajo vse potrebne ukrepe.
"Vse varnostne ukrepe skladno z dovoljenji smo izvedli, celoten postopek smo imeli pod popolnim nadzorom. Vzroke bo pokazala kriminalistična preiskava, trdim pa, da je imel Publicus pri obratovanju popolno kontrolo," je dejal.
V družbi sicer od lani ne izvajajo več sortiranja, pri katerem ostanejo ti gorljivi odpadki, so pa skladiščeni na deponiji, ker niso imeli možnosti prodaje. Kot je dejal Hrženjak, bodo storili vse, da bodo te odpadke čim prej izvozili. Delovanje centra zaradi požara ni omejeno, odpadke odvažajo kot običajno. Materialna škoda je po Hrženjakovih besedah nastala na objektu, kjer so skladiščeni odpadki, deloma na poslovni stavbi in enem stroju za nakladanje.
To je drugi požar na deponiji. Prvič je zagorelo v začetku septembra 2017, tisti požar je bil po Hrženjakovih besedah dokazano podtaknjen.