Požigalca izdal neeksplodiran peklenski stroj

Andrej Bedek, Vestnik
19.02.2020 18:46

Zoran Tošović iz Ljubljane je obtožen, da je pri ljutomerski avtobusni postaji zažgal vozila prleškega podjetnika Marsela Šalamona.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Ognjeni zublji so pogoltnili kombinirani vozili in tovornjakarski keson za hlajenje blaga. Škode je bilo za vsaj 60 tisoč evrov.
Jure Zauneker

Sodnik murskosoboškega okrožnega sodišča Stanislav Jug je na kazensko odgovornost poklical Zorana Tošovića iz Ljubljane. Državni tožilec Matej Kučan je državljanu Bosne in Hercegovine srbske narodnosti naprtil obtožbo poškodovanja tuje stvari. Očita mu, da je 26. novembra 2017 požgal kombija in priklopno vozilo v lasti Marsela Šalamona, tedanjega lastnika pekarske in slaščičarske družbe Rogljiček, danes pa lastnika Sastele. Tošovića, ki v zameno za priznanje krivde ni pristal na eno leto in šest mesecev zapora, zagovarja znani ljubljanski odvetnik Milan Krstić. Ta je Kučana pozval, naj zniža predlagano kazen na eno leto ali dovoli možnost, da njegov varovanec zaporno kazen prestaja le ob koncih tedna. Državni tožilec je bil neomajen - na milejšo kazen bi pristal le, če bi Tošović izdal, kdo mu je naročil požig. To je vznejevoljilo Krstića, ki je zato tožilcu napovedal dolgo sojenje.

Tri eksplodirale, ena ne

Tisto novembrsko nedeljo, bilo je okoli 4.20, je močan pok pri avtobusni postaji dodobra prestrašil prleško prestolnico. Ognjeni zublji so pogoltnili kombinirani vozili in tovornjakarski keson za hlajenje blaga. Škode je bilo za vsaj 60 tisoč evrov. V bližnjem kovinskem zabojniku pa so takrat policijski preiskovalci našli še eksplozivno telo, zažigalno napravo, ki je ni odneslo v zrak. Domnevno je šlo za štiri peklenske stroje, izdelane po navodilih s svetovnega spleta. Trije naj bi bili sproženi na daljavo z daljinskim upravljalnikom, četrti pa je ostal neaktiviran. Preiskovalci so napravo zasegli in na podlagi odtisov in bioloških sledi v Nacionalnem forenzičnem laboratoriju v Ljubljani naredili analizo DNK. Ta jih je štiri mesece kasneje pripeljala do Tošovića, pri katerem so opravili hišno preiskavo, vendar v njegovem stanovanju in osebnem računalniku niso našli otipljivih dokazov, ki bi Ljubljančana povezovali s požigom. So se pa preiskovalci dokopali do podatka, da je Tošović 28. novembra ob 16. uri, dva dni po požigu, preko mejnega prehoda Obrežje odšel iz Slovenije. Tožilec Kučan je zato prepričan, da je s pobegom iz države želel zakriti sledi.
Zoran Tošović je v svoj zagovor navedel, da je 23. novembra 2017 odšel iz Ljubljane na Dunaj. Tam je takrat obiskal dobrega prijatelja in sorodnika, ki mu je med vojno v Bosni in Hercegovini kot taboriščniku rešil življenje. Po treh dneh bivanja v avstrijski prestolnici je nato z dvema znancema odpotoval v srbsko mesto Kuzmin pri Sremski Mitrovici, kar je sodniku Jugu dokazoval z žigi v svojem potnem listu, da je 26. novembra ob 10. uri prestopil srbsko-madžarsko mejo na prehodu Horgoš v Vojvodini. V Srbiji je obiskal bolnega sorodnika, nato pa pot nadaljeval v rodno Bosno in Hercegovino. V Slovenijo se je vrnil šele 28. ali 29. novembra 2017. Z odvetnikom Krstičem je zato Jugu predlagal, naj kot priče zasliši sorodnike, ki lahko potrdijo njegovo zgodbo. "Vse od takrat, ko so me v taborišču kot vojnega ujetnika mučili z elektriko, se elektrike bojim. Zato ne bi mogel izdelati eksplozivnih naprav," je pojasnil obtoženec, sicer električar po poklicu. Dodal je, da se s kriminalnimi posli ne ukvarja, za obsodbo izpred štirih let pa je dejal, da je krivdo priznal zaradi pritiskov tožilstva in ker se je hotel čim prej rešiti zapora. Novembra 2017 je bil že na pogojnem izpustu s prestajanja zaporne kazni.

Kurir v trgovini z drogo

Tošović je maja 2016 na okrožnem ljubljanskem sodišču namreč klonil pod težo dokazov, da je deloval kot kurir v dobro organizirani kriminalni združbi. V zameno za priznanje krivde je bil obsojen na dve leti in pet mesecev zapora. Združba je po očitkih tožilstva operirala z velikimi količinami drog. Tako naj bi se bili med drugimi leta 2014 dogovarjali o transportu najmanj 320 kilogramov kokaina na avstrijskem katamaranu iz Brazilije, a se to zaradi zapletov ni zgodilo. Na odprtem morju, več kot 1500 kilometrov od obale, se je jadrnici zlomil jambor, sto kilogramov kokaina pa so tihotapci menda takrat v paniki odvrgli v morje in poškodovano jadrnico pustili sredi morja. Kokain so nameravali prodajati v Sloveniji in Hrvaškem.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta