Gordana Possnig
Sojenje nekdanji in zdaj že upokojenski žalski odvetnici Bredi Kovač je po več letih zapletov na prvi stopnji dočakalo pravnomočno sodbo na celjskem višjem sodišču. Potem ko je sodnica celjskega okrožnega sodišča Lidia Kralj Kovačevo novembra lani po maratonskem sojenju nepravnomočno obsodila na dve leti in deset mesecev zapora zaradi izneverjenja, ponarejanja listin in zlorabe zaupanja strank, ki bi jih morala zastopati, sta se zoper sodbo pritožila tako tožilstvo kot obramba. Višje sodišče je delno ugodilo pritožbi obrambe in v celoti zavrnilo pritožbo tožilstva. Kovačevi je obsodilno zaporno kazen spremenilo v pogojno kazen, in sicer ji je določilo kazen leta in šestih mesecev zapora s preizkusno dobo štirih let. Ob tem pa je oškodovanca, gospodarsko družbo Novošped iz Tuzle in Ivano Markl, napotilo na pravdo. Pri teh dveh oškodovancih je sodišče Kovačevo oprostilo zlorabe zaupanja oziroma ponarejanja listin, omenjeni kaznivi dejanji sta namreč medtem že zastarali. Že predtem je prvostopenjska sodnica Kovačevo oprostila krivde v primeru oškodovanke Edite Mlakar, tudi v tem primeru je kaznivo dejanje zastaralo.
Kovačevo je združena obtožnica bremenila več kaznivih dejanj izneverjanja strankam, zlorabe zaupanja in ponarejanja dokumentov. Prvostopenjsko sodišče jo je spoznalo za krivo štirih kaznivih dejanj izneverjanja in petih kaznivih dejanj ponarejanja listin. Višje sodišče ji je pri vseh zgoraj naštetih kaznivih dejanjih znižalo kazensko sankcijo zaradi oprostilne sodbe v dveh primerih, časovne oddaljenosti od dogodkov, dejstva, da obdolženka ne dela več kot odvetnica, in ker je nekaterim oškodovancem povzročeno škodo že povrnila.
Spomnimo, da je večina oškodovancev (oškodovanci v združenem kazenskem postopku so bili Ivana Marki, Edita Mlakar, Franci Zadobovšek, Marija Vasle, Nataša Antolič, Nihada Memić in podjetje Feršed iz Tuzle) za grehe nekdanje odvetnice izvedela, ko so na sodiščih sami preverjali, kaj se dogaja z njihovimi zadevami, da se ne premaknejo z mrtve točke. Na sodiščih so v večini primerov ugotovili, da Kovačeva za njih na sodišče sploh ni vlagala tožb ali pa jih ni dopolnila, kot je denimo to v primeru Edite Mlakar zahtevalo sodišče. Kovačeva je sicer svojim strankam zatrjevala, da so obravnave razpisane, a je pri tem ponarejala obvestila o narokih, preklicih za naroke, ki jih sploh ni bilo. V enem primeru je spremenila sklep ustavnega sodišča, ponaredila je tudi sodbo upravnega sodišča. Ko so stranke ugotovile, kaj se je zgodilo, so bili na sodišču že zamujeni roki, da bi lahko ukrepale.
