ZDA so, kot kaže, uspele "mehko pristati". Gospodarstvo je dovolj odporno, potrošniki pa zmožni in voljni trošiti. Trg dela se normalizira, proces dezinflacije se nadaljuje, ameriška centralna banka (Fed) je na poti zniževanja obrestnih mer. Kljub temu je v zraku čutiti veliko negotovost. Izidi Trumpovih politik so nepredvidljivi. Na eni strani deregulacija in znižanje davkov pozitivno vplivata na gospodarsko rast, a ta vpliv omejuje visok proračunski primanjkljaj, ki je na ravneh, značilnih za krize ali vojne. Poleg tega je ta pričakovani pozitivni vpliv v veliki meri že vračunan v cene delnic, soočenje retorike z realnostjo pa je lahko hitro povod za razočaranje vlagateljev.
Največjo negotovost in strahove vzbuja Trumpova najljubša beseda - carine. Te pomenijo pretnjo inflaciji, na katero je Fed posebej občutljiv. Na zadnjem Fedovem sestanku je bil tempo zniževanja obrestnih mer zmanjšan, letos pričakujemo le dve znižanji. V preteklosti je bilo zniževanje obrestnih mer v okolju brez recesije ugodno za delnice. Oviro predstavljajo povišana vrednotenja, ki puščajo malo prostora za nadaljnjo rast. Glavno breme prihodnje rasti delniških trgov bo tako na plečih rasti dobičkov. Ti naj bi letos dosegali okoli enajst odstotkov, kar je precej več od pričakovanih v Evropi in na Kitajskem.
Se bo dominacija tehnoloških podjetij nadaljevala?
Težko si predstavljamo portfelj brez njih, vendar takšnih presežnih donosov kot v preteklih dveh letih ne pričakujemo. Dobički tehnoloških podjetij naj bi rasli po stopnji okoli 18 odstotkov, kar je bližje povprečju drugih sektorjev in pričakovana rast dobičkov se lahko odraža v pričakovani rasti cen delnic. Vrednotenja tehnoloških podjetij so povišana, vendar še vedno niso na ravneh iz obdobja tehnološkega balona. Kljub temu velja biti previden, saj, čeprav visokih dobičkov ne moremo zanemariti, so tveganja in pričakovanja v prihodnje bolj uravnotežena.
Evropa in njeni izzivi
Gospodarske napovedi za Evropo v letu 2025 so boljše kot v preteklem letu. ECB bo nadaljevala zniževanje obrestnih mer, potencialni as v rokavu pa so visoki prihranki prebivalstva, ki bi lahko spodbudili potrošnjo. Evropo čakajo strukturni izzivi, kot so osamosvojitev na področju energije in transformacija proizvodnega sektorja, ki jih je mogoče reševati le na dolgi rok. Glavni problem Evrope je, da v tehnološkem boju med ZDA in Kitajsko ostaja ob strani, osredotočena predvsem na regulacijo. Sentiment na evropskih trgih je izrazito negativen, vendar pa nizka vrednotenja lahko koristijo delnicam. Za preseganje pričakovanj ni potrebno veliko, zato bi lahko poskrbela že Kitajska z močnejšimi spodbudami za svoje gospodarstvo.
Kaj čaka Kitajsko?
Kitajska se sooča z izzivi, kot so kriza v nepremičninskem sektorju, upad zaupanja potrošnikov in trgovinske napetosti z ZDA. Kitajski voditelji so napovedali spodbude za povečanje potrošnje, a pravega preboja še nismo videli. Močen odziv trga smo sicer doživeli septembra lani, ko so se nizka vrednotenja združila z močnimi spodbudami. Kitajska čaka na nove carine ZDA, da bi pripravila ustrezne ukrepe. S temi ukrepi bi lahko spodbudila rast domačega gospodarstva in povečala zaupanje vlagateljev.
V letu 2025 je težko pričakovati konec dominance ZDA. Ameriško gospodarstvo je v boljšem stanju kot evropsko ali kitajsko. Pozitivna presenečenja bi lahko prišla iz močnejših spodbud v Evropi in na Kitajskem, ki bi okrepile tamkajšnje delniške trge. Na splošno pričakujemo nadaljevanje pozitivnega trenda na delniških trgih, vendar z višjo stopnjo nihajnosti in nižjimi donosi kot v preteklih dveh letih.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
