Vesna Lovrec
Mariborski policisti obravnavajo spletno goljufijo na škodo občanke, ki se je odzvala na spletni oglas in po navodilih neznane osebe namestila aplikacijo, s katero je omogočila dostop do spletne banke. "Pri tem ji je bilo odtujenih nekaj manj kot 40.000 evrov," je sporočila tiskovna predstavnica mariborske policijske uprave Anita Kovačič Čelofiga. V imenu policije je občane pozvala, naj z neznanci ne delijo občutljivih podatkov in ne nameščajo aplikacij, s katerimi lahko omogočajo dostop do spletnih bank.
Razlaga o pošiljki z drogo
V zadnjem času se namreč primeri spletnih prevar kar vrstijo, tudi v kombinaciji s telefonskimi klici, ki običajno pridejo iz tujine, a prek lažne slovenske telefonske številke. Podoben klic je prejšnji teden prejel tudi član Večerovega uredništva, a poskusu goljufije ni nasedel, saj je telefonski klic pravočasno prekinil. "Prejel sem klic s slovenske telefonske številke. Ko sem dvignil, mi je odzivnik v angleškem jeziku sporočil, da je v državo prispela pošiljka z mojimi podatki, vendar vsebuje prepovedano drogo. Glas na drugi strani je nadaljeval, da če hočem vzpostavit stik s pristojnim policistom, naj.... Takrat sem zvezo prekinil," je svojo izkušnjo opisal naš sodelavec.
V Generalni policijski upravi (GPU) pojasnjujejo, da je policija v zadnjem obdobju zaznava povečano število poskusov goljufij, kjer se neznanci izdajajo za policiste in pri tem zahtevajo osebne in bančne podatke. "Storilci uporabljajo tako imenovane lažne slovenske telefonske številke. Čeprav se izpiše slovenska telefonska številka, je klicatelj najverjetneje nekje v tujini, pravi lastnik številke pa sploh ne ve, da jo uporablja še kdo drug. Gre za tako imenovani spoofing," je razložila tiskovna predstavnica GPU Maja Ciperle Adlešič in dodala, da policija naznanitev takšne prevare obravnava kot sum storitve kaznivega dejanja goljufije, za kar zakon predpisuje kazen do treh let zapora.
Storilci pri tovrstnih shemah običajno želijo, da jim klicatelj posreduje osebne in bančne podatke, z namenom, da jih finančno oškodujejo. Prepričajo jih, da izvedejo bančno nakazilo, ali si goljufi celo pridobijo uporabniške podatke za vstop v spletno banko in nato sami izvršijo tatvino denarja z bančnih računov. Policija uporabnikom mobilne telefonije svetuje, da se na klice z njim neznanih številk ne oglašajo. "Če se na tovrsten klic odzovete, ga čim prej prekinite, v nobenem primeru pa s klicateljem ne delite osebnih in bančnih podatkov in na telefone ali računalnike ne nameščajte aplikacij po njihovih navodilih."
Lani policija ovadila 268 osumljencev
V nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost Si-Cert so lani našteli 4280 varnostnih incidentov, policija pa je prejela 1691 prijav spletnih goljufih s skupno škodo kar 27,8 milijona evrov. Policija uspešno preišče le 15 odstotkov tovrstnih prevar. V GPU so za Dnevnik pojasnili, da so lani spisali 185 kazenskih ovadb zoper 268 osumljencev, ki so povzročili za 2,8 milijona evrov škode. Večina ovadenih osumljencev je slovenskih državljanov (126), storilci pa prihajajo še iz 34 drugih držav. Med tujci je največ Italijanov (15), Nemcev (13) in državljanov Bosne in Hercegovine (11). Takšno razmerje med domačimi in tujimi storilci velja le pri ovadenih. Številni goljufi, ki delujejo predvsem v tujini, za slovenske organe odkrivanja in pregona ostanejo namreč nedosegljivi.
