Elizabeta Planinšič
Neprilagojena hitrost je še vedno med najpogostejšimi vzroki za prometne nesreče z najhujšimi posledicami. Agencija za varnost prometa (AVP) je v sodelovanju s policijo danes začela letošnjo že tretjo nacionalno preventivno akcijo Hitrost, ki bo trajala vse do nedelje. Agencija je letos pripravila novo široko kampanjo, s katero javnost že od marca kontinuirano opozarja na pomen prilagojene hitrosti voznim razmeram, na ustrezno varnostno razdaljo in zaviralno pot. V sodelovanju z občinami Celje, Kranj, Krško, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto in Ptuj s talnimi označbami na parkirnih mestih ozaveščajo voznike, da lahko zaradi neprilagojene vožnje ne pridejo na cilj, saj povzročijo nesrečo, ki njihovo pot predčasno zaključi. Napis "Najhitrejši včasih ne pridejo na cilj" voznike in mimoidoče že vse poletje opozarja na posledice objestne in tvegane vožnje. Voznikom sporoča, da z divjanjem ne pridobijo ničesar, lahko pa povzročijo hudo prometno nesrečo, s katero zaznamujejo mnoga življenja.
Manj mrtvih, a več poškodovanih
Po podatkih AVP letos do 23. julija na naših cestah beležimo 1694 prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti, kar je 15 odstotkov več kot v istem obdobju lani (1473). Življenje je izgubilo 17 ljudi, kar je za skoraj polovico manj kot leto poprej, ko je bila hitrost v tem obdobju vzrok za 30 smrtnih žrtev. Zapisan pa je porast hudih (za 17 odstotkov) in lažjih (za 19 odstotkov) poškodb.
Najpogostejši povzročitelji smrtnih prometnih nesreč so bili vozniki osebnega avtomobila. Sledijo kolesarji in vozniki enoslednih motornih vozil. Kar 7 od 17 smrtnih prometnih nesreč so povzročili vozniki v starosti do 34 let, ki so letos povzročili petkrat več prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti kot vozniki v starosti 65 let in več. Povzročitelji pod vplivom alkohola so v kombinaciji z neprilagojeno hitrostjo povzročili 311 prometnih nesreč, šest smrtnih. Med njimi je bil tudi voznik e-skiroja.
Jutri poostren nadzor na območju PU Maribor
Pri poostrenih aktivnostih zaradi hitrosti in evropsko usklajenega nadzora hitrosti SPEED bodo policisti jutri na območju Policijske uprave Maribor od 7. do 14. ure opravili poostren nadzor cestnega prometa s poudarkom na ugotavljanju prekoračitev hitrosti. Cilj poostrenega nadzora je vplivati na voznike motornih vozil, da bodo spoštovali cestnoprometne predpise ter s tem prispevali k ugodnim in stabilnim prometnovarnostnim razmeram.
Če je doslej veljalo, da se zgodi največ prometnih nesreč s smrtnim izidom zaradi neprilagojene hitrosti ob koncih tedna in ponoči, pa letošnji podatki izkazujejo drugačno stanje. Večina prometnih nesreč se je zgodila v svetlem delu dneva, le štirje ljudje so umrli zvečer oziroma ponoči, 14 od 17 ljudi je umrlo med tednom (kar devet ob torkih).
Tretjina prekrškov na račun hitrosti
Policisti so letos do 28. julija zabeležili 74.663 kršitev zaradi hitrosti, v istem obdobju lani pa 79.150. Kršitve zaradi hitrosti pomenijo približno tretjino vseh ugotovljenih kršitev.
Policisti bodo v tem tednu po vsej državi poostreno preverjali, ali vozniki upoštevajo omejitve hitrosti. Namen tovrstnih preventivnih aktivnosti je umirjanje hitrosti na naših cestah. Vozniki po navadi takrat, ko vedo, da poteka nadzor, zmanjšajo hitrost in vozijo bolj varno.
Podatki o stanju varnosti cestnega prometa tudi letos žal niso spodbudni, saj je policija do zdaj obravnavala za dvanajst odstotkov več prometnih nesreč kot v istem obdobju lani. Umrlo je 60 udeležencev, v istem obdobju lani pa 65. Letos se je za 8,5 odstotka povečalo število hudo poškodovanih in za 12,5 odstotka lažje poškodovanih.
