Damijana Žišt
Po več kot 150 opravljenih narokih nekdanjim vodilnim bankirjem v finančni skupini banke Hypo je bila danes na ljubljanskem okrožnem sodišču izrečena obsodilna sodba. Senat je obtožene za kazniva dejanja zlorabe položaja in pranja denarja obsodil na večletne zaporne kazni in visoke denarne kazni.
Tožilstvo je nekdanja predsednika uprave banke Hypo Alpe Adria Antona Romiha in Božidarja Špana, nekdanjega generalnega direktorja Hypo Leasinga Andreja Potočnika in nekdanjega direktorja družbe Hypo Alpe Adria Consultance Andreja Oblaka kazensko preganjalo zaradi spornih nepremičninskih poslov, s katerimi naj bi bili banko oškodovali za več milijonov evrov, denar pa skrivali v davčnih oazah. Na najvišjo zaporno kazen je sodni senat obsodil Oblaka, in sicer na osem let zapora ter denarno kazen 37 tisoč evrov, Špana na šest let in pol zapora, Potočnik in Romih sta obsojena vsak na šestletno zaporno kazen, skupaj s Španom pa sta obsojena še na po 35 tisoč evrov denarne kazni. Obtoženi, ki niso bili na izreku sodbe, kar navsezadnje zanje ni bilo obvezno, bodo morali vrniti tudi nezakonito pridobljeno premoženjsko korist, ki po mnenju sodišča izhaja iz kaznivih dejanj pranja denarja, znaša pa od sto tisoč do več milijonov evrov za posameznega obtoženega. Sodba še ni pravnomočna, obramba obtoženih je že napovedala pritožbo na višje sodišče. Tožilka specializiranega državnega tožilstva (SDT) Ana Bučar, ki je za obtožene predlagala nekoliko višje kazni, kot so bile izrečene, pa je po izreku sodbe dejala, da je tožilstvo zadovoljno s tem, da se je dolgotrajni sodni postopek končal z obsodilnimi sodbami. O pritožbi na višje sodišče bo še razmislila, ko bo prejela pisni izrek sodbe, je še dejala Bučarjeva.
Delali usklajeno v škodo banke
Kot je v nekajurnem branju sodbe poudaril predsednik sodnega senata, sodnik Srečko Škerbec, so obtoženi krivi vseh očitkov iz obtožnice SDT. Oblak je po oceni senata s številnimi finančnimi transakcijami in menjavami za deleže v podjetjih prikrival izvor premoženja, preostali pa so denar, za katerega so vedeli, da izvira iz kaznivega dejanja, sprejeli in prikrivali njegov izvor. Gre za kazniva dejanja, povezana z nepremičninskimi projekti na Ptuju in v Trzinu, po mnenju senata pa so se obsojeni, ki so bili na vodilnih položajih, s kaznivimi dejanji okoristili. Prvi očitek tožilstva se nanaša na projekt na Ptuju, v okviru katerega je Oblak kot direktor dveh hčerinskih družb kupil dva kompleksa zemljišč, nato pa je družba pri nadaljnji prodaji pridobila veliko premoženjsko korist, v znesku 3,9 milijona evrov. Drugi očitek se nanaša na nakup in financiranje zemljišč v Trzinu, ki so bila prodana za 2,4 milijona več, kot je znašala kupnina, ta denar pa je bil nakazan na račun družbe v Liechtensteinu. Obtoženi so omenjenih 3,9 in 2,4 milijona evrov nadalje uporabili za nakup družbe Gino, ki naj bi bila sodelovala pri gradnji kampusa za Bežigradom. Družba je bila po mnenju tožilstva ustanovljena za gradnjo študentskih domov ob Vojkovi cesti v Ljubljani, ki jih Vegrad zaradi finančnih težav nikoli ni začel graditi. Vpleteni naj bi si bili 14 milijonov evrov od skupno 22 milijonov evrov kupnine razdelili s prenakazili z računa družbe Enjuan Management, registrirane v Panami, na podjetja v davčnih oazah, s katerimi naj bi bili lastniško povezani. Po mnenju tožilstva so obtoženi delovali usklajeno, da bi prekrili konflikt interesov, in dajali potrebna soglasja za financiranje nepremičninskih poslov na škodo banke Hypo.
Dolgotrajen in zapleten sodni postopek
Specializirano državno tožilstvo je obtožnico v tej zadevi vložilo 21. maja 2015, tri leta zatem pa je pretekel tudi maksimalni rok za zavarovanje premoženja, zato lahko obtoženi že od maja 2018 s svojim premoženjem ponovno prosto razpolagajo. Kot je v obrazložitvi sodbe še poudaril sodnik Škerbec, se je sojenje vleklo toliko časa, ker je šlo "za enormen postopek in zapletena finančna dejanja". Sodišče je namreč zaslišalo tudi priče, ki so prišle iz Avstrije, Liechtensteina in Luksemburga, zapletalo pa se je še pri branju obsežnih listinskih dokazov. Nekaj je bilo zapletov še zaradi zdravstvenih težav obtoženih, vmes se je sojenje tudi za dlje časa prekinilo. Poleg tega je obramba obtoženih kar 14-krat predlagala izločitev predsednika ali celotnega senata, nekaj izločitev se je nanašalo na dokaze. Vendar je vse predloge obrambe kot neutemeljene zavrnil predsednik okrožnega sodišča Marjan Pogačnik. Predsednik senata je odvetnike obtoženih med sojenjem tudi finančno kaznoval zaradi žaljenja. Odvetnik Blaž Kovačič Mlinar, ki zagovarja Špana, se je zato obrnil na ustavno sodišče in s svojo pritožbo uspel ter dosegel razveljavitev kazni.
