Popolnoma mirno in kot da je to pričakoval, je 35-letni Jan Korošec sprejel sodbo ljubljanskega okrožnega sodišča zaradi prometne nesreče, ki jo je povzročil marca predlani na Dunajski cesti v Ljubljani in v kateri sta umrla 64-letni Milan Đukić in 53-letni Mićo Jožić. Ponovljeno sojenje je namreč prineslo isti rezultat kot prvo. Korošec je za povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti, ki jo je zaradi alkohola in drog zagrešil v neprištevnem stanju, dobil sedem let in pol zapora. Ker je potem odpeljal naprej in z vožnjo po nasprotnem voznem pasu ogrožal še enega voznika, pa štiri mesece. Enotno (še nepravnomočno) kazen je sodnica Špela Koleta določila na sedem let in osem mesecev ter mu za dve leti prepovedala vožnjo.
Alkohol in droge
Ko je 8. marca 2019 približno 20 minut pred eno zjutraj vozil iz smeri središča Ljubljane, je po izračunih sodnega izvedenca števec njegovega passata kazal med 85 in 94 kilometri na uro. Omejitev je sicer 60. Brez zaviranja je trčil v pešca, ki sta pri Gospodarskem razstavišču pri zeleni na semaforju hodila po zebri. Nemočna sta obležala na cesti, a voznik je peljal naprej. Petinšestdeset metrov stran je trčil v drog javne razsvetljave, takrat je motor ugasnil, a ga je Korošec spet prižgal, zapeljal vzvratno, nato pa spet naprej v smeri Črnuč. Malo pred ljubljansko obvoznico je, kot omenjeno, z vožnjo po nasprotnem voznem pasu ogrozil še taksista. Čelno bi trčila, če taksist ne bi zapeljal proti bencinskemu servisu.
Korošec je imel v krvi 2,1 promila alkohola, bil je tudi pod vplivom, kot se je izrazil psihiatrični izvedenec, "koktajla" psihoaktivnih snovi. Droge in alkohol so povzročili začasno duševno motnjo, je ocenil izvedenec, šlo je za neprištevno stanje. V takšnem primeru je posamezniku mogoče očitati krivdo, če sta izpolnjena dva pogoja: če se je sam spravil v stanje neprištevnosti in če je naklep glede izvršitve kaznivega dejanja oblikoval še v času prištevnosti. Torej ali se je že takrat, ko je bil še prišteven, odločil, da bo sedel za volan. Ravno zaradi tega, da bi to bolj razčistili, je bila prva sodba razveljavljena.
Avto za spanje
Voznik, ki ga je zastopal odvetnik Benjamin Peternelj, se je zagovarjal, da ni imel namena voziti pod vplivom drog in alkohola ter da mu to ni podobno, saj nikoli ni vozil omamljen. Psihiatričnemu izvedencu pa je dejal, da si je avto nabavil za spanje in ne vožnjo. Česar pa mu sodnica ni verjela. Na drugem sojenju so se poglobili v čas pred nesrečo, ki ga je, kot se je izkazalo, preživel s prijateljema. V stanovanju enega od njih so se zabavali približno dva dneva. Tja se je odpeljal z avtom in na tak način se je nameraval tudi vrniti k mami, je prepričana sodnica. Prijatelja sta povedala, da so veliko pili, uživanje drog pa zanikala. Koleta ni podvomila, da se je v neprištevno stanje spravil sam – nihče ga ni silil piti in se drogirati. Kako te substance vplivajo na sposobnost vožnje pa je kot dolgoletni odvisnik tudi dobro vedel. "Vedeli ste, da se lahko zgodila nesreča, pa ste lahkomiselno mislili, da se ne bo zgodilo oziroma da jo boste lahko preprečili. Tako razmišljanje je značilno za opite ljudi," je izjavila sodnica.
Za povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti je zagrožena kazen do osem let zapora. Korošec res še ni bil kaznovan, a je Koleta upoštevala, da sta umrla dva nič kriva človeka. Opozorila je, da je nato odpeljal naprej, kar je še dodaten dokaz njegove brezobzirnosti. Obregnila se je tudi ob njegove besede, da kaznivo dejanje obžaluje. "Obžalovanje ni bilo pristno. Svojcem ste se opravičili, ko sploh niso bili prisotni. Sodišče temu ne daje veliko teže." Zaradi ponovitvene nevarnosti ostaja v priporu. Zdaj sicer abstinira, a po besedah izvedenca je takšno odvisnost treba zdraviti. Zdravljenje je dolgotrajno in mora biti pod nadzorom. "Če bi bili na prostosti, pa bi še veliko lažje prišli do drog in alkohola," je še opozorila Koleta.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
