Danes so začele veljati spremembe v kar 33. členih Zakona o pravilih cestnega prometa (ZprCP-F). Nekatere od njih, denimo zavijanje v desno ob rdeči luči na semaforju ali zvišanje kazni za uporabo mobitela za volanom, so bile plod dolgoletnih razprav, druge, recimo nižanje kazni za prekoračitev hitrosti v naseljih, so bile sprejete ekspresno. Spet tretje so bile nujne - zdaj imamo končno zakonsko urejeno področje e-skirojev.
Zunaj naselja ni dovoljeno
In kakšna so nova pravila? Vozniki lahkih motornih vozil (pri katerih konstrukcijsko določena največja hitrost ne presega 25 km/h), kamor poleg skirojev sodijo še invalidska vozila in rolke na električni pogon, lahko odslej vozijo le še po kolesarskem pasu, stezi ali poti. Kjer teh površin ni ali pa niso prevozne, lahko vozijo ob desnem robu smernega vozišča ceste v naselju, kjer je najvišja dovoljena hitrost vožnje omejena do 50 kilometrov na uro. Skiroje lahko v prometu vozijo starejši od 14 let, a tudi otroci od dvanajstega leta dalje s kolesarskim dovoljenjem. Zaščitna čelada je obvezna za skiroiste do 18. leta starosti, priporočena pa za vse. Ponoči mora biti skiro ustrezno osvetljen (podobno kot kolesa).
Za 70 odstotkov višja prodaja
Pri nas so električni skiroji na voljo nekje od leta 2017, ko so postali vse bolj priljubljeni v večjih evropskih mestih. Prodaja je od takrat letno naraščala za 20 odstotkov, letos pa se je v primerjavi s prejšnjimi leti povišala za 70 odstotkov, pravijo v podjetju Mimovrste. Njihovi kupci v povprečju za skiro odštejejo od 450 do 600 evrov.
Z električnim skirojem vožnja zunaj naselja ni dovoljena, prav tako ne po pločniku, kar je bila doslej široko razširjena praksa. Zagrožena kazen za neupoštevanje tega pravila je 40 evrov, v Parizu je na primer 135 evrov. Je pa veliko višja kazen za uporabo mobilnega telefona tako med vožnjo s kolesom kot e-skirojem in sicer 120 evrov (doslej je bila 40 evrov). Lahko pa se uporabniki e-skirojev vozijo po območjih za pešce, a je treba vožnjo prilagoditi hitrosti pešcev, kar v praksi pomeni pod 10 kilometrov na uro, v povprečju od štiri do pet. Vožnja v pešconah je problematična zlasti v večjih mestih, kjer zlasti poleti mrgoli pešcev, nič kaj manj pa ni ne kolesarjev ne uporabnikov e-skirojev. Ravno prejšnji teden je v Ljubljani eden od slednjih pridirjal iz smeri Zmajskega mosta in malo naprej od Mesarskega na vso moč trčil v natakarico s pladnjem, polnim piva. Sicer se ji je opravičil in ji pomagal pobrati črepinje, a je bližnje srečanje vendarle poskrbelo za nekaj slabe volje. Nekaj minut kasneje je moški znova s preveliko hitrostjo odpeljal dalje.
Najpomembnejše novosti zakona
Med novostmi ZPrCP-F so tudi:
• višje kazni za uporabo telefona med vožnjo (250 evrov in tri kazenske točke),
• višje kazni za neupravičeno parkiranje na mestih za invalide (200 evrov),
• občutno nižje kazni za prekoračitev hitrosti v naselju.
Grozljiv seznam poškodb
Čeravno se je po trku obdržal na nogah, pa bi mu ob padcu zelo prav prišla zaščitna čelada, ki je ni nosil. Po zakonu mu je res ni treba, a podatki UKC Ljubljana razkrivajo, da je ta več kot dobrodošla. Do 9. avgusta letos so tam zaradi padca s skirojem (statistike ne ločujejo med skiroji in e-skiroji) pregledali že 346 ljudi, lani vse leto 478, predlani 390, leta 2016 pa denimo "le" 183. Kot prava grozljivka se bere seznam poškodb pri padcih - več kot polovica si jih je poškodovala glavo, med hujšimi poškodbami v ljubljanskem kliničnem centru navajajo zlom nosu, lobanje, ličnih kosti, spodnje čeljustnice, zdravniki pa so postavili še diagnoze pretresa možganov, zlome reber, ledvenega vretenca, ključnice, različnih delov rok … Smrtnih žrtev pri nas na srečo še nismo zabeležili, je pa v zadnjih nekaj več kot treh letih v Parizu, Bruslju, Barceloni, Stockholmu in Londonu umrlo nekaj deset ljudi. Med njimi so bili tako uporabniki e-skirojev, v katere so trčili avtomobili ali tovornjaki, kakor tudi pešci. Daindevetdesetletno žensko je sredi Barcelone namreč do smrti povozil prav eden od njih.
Nikar v rdečo
Novela zakona pod določenimi pogoji dovoljuje zavijanje v desno pri rdeči luči na semaforju. Zelo zmotno in nevarno pa je razmišljanje, da je to zdaj kar dovoljeno povsod. Nikakor! V praksi pravzaprav to (še) ni dovoljeno prav nikjer. To bo namreč dovoljeno zgolj na tistih križiščih, kjer je bo ob semaforju tudi poseben znak (zelena puščica) in tudi šele v primeru, da bo pot res prosta. Koliko takih križišč bomo imeli, ni znano. Vsekakor pa takega križišča ni še prav nobenega.
Tudi pri nas so policisti že poročali o hujših prometnih nesrečah pri vožnji s skirojem. Celjski policisti so tako nedavno obravnavali prometno nesrečo, v kateri se je hudo poškodoval 42-letni voznik električnega skiroja. Voznik je skiro vozil pod vplivom alkohola, zapeljal je s pločnika, izgubil oblast nad vozilom, padel in se huje poškodoval. Policisti so letos zabeležili že 44 prometnih nesreč z udeležbo skiroistov (od tega 24 na območju Policijske uprave Ljubljana), lani v celem letu 51, od tega 35 na območju PU Ljubljana. Tako letos kot lani so bili v okoli 60 odstotkih nesreč povzročitelji prav oni. Najpogostejša vzroka za te nesreče sta neupoštevanje pravil o prednosti in nepravilni premik z vozilom, navajajo v Generalni policijski upravi (GPU). Kar se tiče kaznovanja prekrškarjev, pa bodo policisti v začetnem obdobju skiroiste predvsem ozaveščali in opozarjali na nova pravila v cestnem prometu, povezana z njimi. Pooblastila za nadzor nad njihovim početjem bodo imeli tudi mestni redarji.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
