Ruska vohuna na Okrožnem sodišču v Ljubljani priznala krivdo. Obsojena sta na 19 mesecev zapora in izpuščena iz pripora

ČK
31.07.2024 13:16

V Sloveniji aretirana ruska vohuna sta na vseh zaslišanjih molčala, na koncu pa s tožilstvom sklenila sporazum in sodnici Živi Zaplotnik priznala očitke iz obtožbe. Poleg zaporne kazni ju je doletel izgon iz Slovenije za pet let.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Robert Balen

Po informacijah portala N1 je Okrožno sodišče v Ljubljani sklenilo dokazni postopek zoper v Sloveniji aretirana ruska vohuna, ki sta se izdajala kot argentinska državljana Ludwig Gisch in Maria Rosa Mayer Munos, v resnici pa sta Artem Viktorovič Dulcev in Ana Valerevna Dulceva.

Izgon za pet let

Sojenje zoper obtožena je potekalo tajno, portal N1 pa razkriva, da sta očitke iz obtožnice priznala, čeravno sta na vseh zaslišanjih molčala. Na ljubljanskem okrožnem sodišču smo poizvedovali, kakšen je izrek sodbe za obtožena vohunstva. "Sodišče je na podlagi sprejetega sporazuma o priznanju krivde izreklo sodbo, s katero je vsakemu od njiju zaradi kaznivega dejanja vohunstva določilo kazen enega leta in pet mesecev zapora, za kaznivo dejanje overitve lažne vsebine pa določilo vsakemu kazen treh mesecev zapora in izreklo enotno kazen, vsakemu obtoženemu po eno leto in sedem mesecev zapora ter stransko kazen izgona tujca iz države za čas pet let. V enotno izrečeno kazen je vštet tudi čas pridržanja in čas, ki sta ga prestala v priporu. Poleg tega je sodišče tudi odločilo, da se obtoženima izreče varnostni ukrep odvzema predmetov, ki so bili uporabljeni in namenjeni za kaznivo dejanje, prav tako jima je bila odvzeta gotovina, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega," so Večeru sporočili iz ljubljanskega okrožnega sodišča in dodali, da je sodišče obtoženima odpravilo pripor. 

Spomnimo. Ruska vohuna je policija v navzočnosti Sove prijela predlanskega decembra v Ljubljani. Kasneje so zakrožile informacije, da se je njuna aretacija načrtovala že prej, a da je na izbiro datuma vplival premier Robert Golob. O tem sta pred preiskovalno komisijo državnega zbora pričala bivša notranja ministrica Tatjana Bobnar in nekdanji generalni direktor policije Boštjan Lindav, direktor Sove Joško Kladivnik pa je te navedbe zanikal in v sporočilu za javnost operativno-taktične razloge za določitev možnih datumov hišne preiskave in aretacije povezal z odredbami za uporabo posebnih oblik pridobivanja podatkov.

Priznanje zaradi dogovora o izmenjavi zaprtih?

Vohuna so aretirali 5. decembra 2022, od takrat sta bila v priporu. On v zaporu na Povšetovi v Ljubljani, ona v ženskem zaporu na Igu. Ker sta v priporu prebila skoraj 20 mesecev, obsojena pa sta bila na mesec nižjo kazen, ju je moralo sodišče iz pripora izpustiti. Še preden je bilo dane uradno znano, za kakšno kazen sta se ruska vohuna pogodila na našem tožilstvu, je portal N1 objavil informacijo, da je njuno priznanje domnevno povezano z dogovori o večji izmenjavi zapornikov, ki naj bi stekla med Rusijo, Združenimi državami Amerike, Nemčijo in Belorusijo. Putin pa da bi poleg v Sloveniji prijetih ilegalcev po letih prizadevanj dobil nazaj tudi morilca ruske tajne službe FSB Vladima Krasikova, ki je avgusta 2019 v parku v Berlinu likvidiral nekdanjega čečenskega poveljnika Zelimkana Kangošvilija​, ki se je v drugi čečenski vojni boril proti Rusiji.

Po informacijah portala N1 naj bi bila del dogovorov o izmenjavi zapornikov tudi izpustitev ameriškega novinarja Evana Gershkovicha iz ruskega zapora, ki so ga 19. julija v Rusiji obsodili na 16 let zapora zaradi obtožbe, da njegov prihod v Jekaterinburg marca lani ni bila novinarska odprava, ampak zbiranje informacij o ruskem proizvajalcu tankov za potrebe ameriške tajne službe. Na to je portalu na predvolilnem soočenju N1 pred evropskimi volitvami namignil že državni sektretar za mednarodne zadeve in nacionalno varnost v kabinetu predsednika vlade Vojko Volk, ki je na soočenje prišel v spremstvu snemalne ekipe ameriškega Wall Street Journala. "Gre za snemanje arhivskega dokumentarnega materiala o eni zgodbi, del katere je Slovenija postala decembra 2022. Gre za aretacijo dveh ruskih vohunov v Sloveniji, za veliko zgodbo, ki se počasi razpleta," je tedaj za N1 pojasnil Volk, na vprašanje, ali potekajo pogajanja, da bi ruska vohuna zamenjali za novinarja Wall Street Journala, ki so ga aretirali v Rusiji, pa je odgovoril: “Vse možnosti so odprte, ves čas se dela, ampak o tem, kar počnemo na področju nacionalne varnosti, lahko povem kvečjemu odstotek vsega, kar počnemo." 

 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta