Smrt brezdomca v bivših mariborskih zaporih: Ne umor, temveč uboj

Obsodbo za umor na grozovit način in 21 let zapora je septembra lani sodnica Danila Dobčnik Šošterič izrekla 41-letnemu Tomiju Kolarju. A s prvostopenjsko odločitvijo nista bila zadovoljna ne Kolarjeva obramba ne tožilstvo in sta se na sodbo pritožila. Višje sodišče je pritrdilo argumentom obrambe in je sodbo spremenilo - Tomi Kolar je zdaj obsojen uboja in ne umora, kazen zapora pa je zato nižja, 14-letna.

Sprva trdil, da ni pravi

V prostorih nekdanje kaznilnice iz avstro-ogrskih časov v Mariboru, kjer so se zbirali brezdomci, je 23. novembra 2016 mrtev obležal 41-letni Ludvik Pukšič. Policisti so še istega dne, četudi kar daleč od kraja zločina - v Osluševcih, na poti v Avstrijo -, prijeli domnevnega krvnika, brezdomca Tomija Kolarja, ki je kasneje tudi sedel na zatožno klop. Tožilstvo mu je očitalo storitev umora na grozovit način, saj je Kolar Pukšiča z nožem zabodel kar 14-krat, od tega 12-krat v hrbet. A sodišče je potrebovalo skoraj dve leti, da je Kolarju na prvi stopnji izreklo sodbo. Tomi Kolar je namreč sprva na sodišču zatrjeval, da on sploh ni Tomi Kolar in da je pravi morilec še na prostosti. Zamenjal je kar pet odvetnikov, krivdo pa dolgo časa zanikal. Ko je maja 2017 napadel pravosodnega policista - od aretacije naprej je bil namreč v priporu -, je sodišče zanj odredilo šestmesečno zdravljenje v psihiatrični bolnišnici. Po končanem zdravljenju, psihiatri so ugotovili, da obtoženi trpi za obliko shizofrene motnje, pa je Kolar sodišču le priznal, da sodijo pravemu, in dogodke tistega dne tudi opisal. Povedal je, da ga je Pukšič pred umorom žalil in mu resno grozil, zato je stekel proti njemu in ga začel zabadati z nožem. Tožilko Matejo Artenjak, ki mu je očitala, da je žrtev napadel, ko je spala, je prepričeval: "Ni spal, buden je bil. V glavi imam sliko, da vstaja iz počepa. Občutek sem imel, da je hotel pograbiti nož." A sodna izvedenka Tatjana Bujas, ki je opravila obdukcijo pokojnega, je takšno verzijo dogodka ovrgla. Glede na globino in silovitost ran, ki so bile prizadejane z nožem, je namreč predpostavila, da se je morilec lotil žrtve od zadaj, torej da ga je začel zabadati v hrbet. In dodala, da so bile vse rane - poleg vbodnih je bilo na truplu še tudi nekaj ureznin -, prizadejane še živemu človeku.

S prvostopenjsko sodbo ni bil nihče zadovoljen

Po končanem dokaznem postopku je tožilka Artenjakova za Kolarja terjala 25 let zapora zaradi umora, izvršenega na grozovit način. Kolarjev odvetnik Viktor Osim pa je v sklepni besedi sodišče prepričeval, da Kolarjevega ravnanja ni mogoče označiti kot umor, temveč kot uboj na mah ali kvečjemu kot uboj, saj so mu živci popustili, ker mu je oškodovanec vsakodnevno grozil. Sodnica Danila Dobčnik Šošterič je sledila tožilskim argumentom in Kolarja obsodila za umor, a izrekla za štiri leta nižjo kazen, kot jo je predlagala tožilka. S takšno sodbo nobena od strani ni bila zadovoljna.
Tožilstvo se je pritožilo na višje sodišče zaradi po njihovem mnenju prenizke kazni, odvetnik Osim pa je v pritožbi ponovil tisto, kar je povedal v sklepni besedi. Višjemu sodišču je predlagal tako znižanje kazni kot razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno sojenje, a tudi spremembo sodbe. In višje sodišče je storilo slednje.

Grozovitosti v dejanju višje sodišče ni našlo

Senat višjega sodišča sicer ni sledil navedbam Osima, da naj bi bilo opisano dejanje lahko kvalificirano kot uboj na mah. Za takšno dejanje pa je kot pogoj potrebna močna razdraženost storilca, afekt, ki ga izzove bes, razjarjenost, strah ali žalost. A zadnji spor med oškodovancem in žrtvijo naj bi bil dva dni pred usodim dogodkom, zato o dejanju v afektu ni mogoče govoriti, meni višje sodišče. Se pa višje sodišče strinja s trditvijo odvetnika Osima, da ni mogoče govoriti o dejanju, ki bi bilo storjeno na grozovit način, četudi je šlo za kar 14 vbodov. "Grozovit način kot eden izmed izvršitvenih načinov kaznivega umora je podan, ko storilec muči žrtev s tem, da ji povzroči hude fizične bolečine ali psihično trpljenje, ki po intenziteti presegajo običajno trpljenje, ki nastane pri vsakem umoru. Na strani oškodovanca bo takšna grozovitost imela odraz v njegovem trpljenju in občutenju takšnih hudih fizičnih bolečin ali psihičnega trpljenja. Pri tem mora žrtev vse to sama občutiti (za to obliko ne gre, če je žrtev v nezavestnem stanju)," navaja višje sodišče. Po mnenju pritožbenega sodišča takšne grozovitosti ni najti konkretizirane v pisni obrazložitvi odločitve prvostopenjskega sodišča, tudi v opisanem zločinu ne. Kljub številu vbodov njihova intenziteta ni naraščala, vbodne rane so hitre, zato o dolgotrajnejšem trpljenju oškodovanca ni mogoče govoriti. Zato je višje sodišče poseglo v opis kaznivega dejanja, izpustilo grozovitost zločina in tako umor prekvalificiralo v uboj. In ker je poseglo v pravno kvalificiralo dejanja, je moralo višje sodišče spremeniti tudi odločitev o izrečeni kazni. Štirinajst let zapora je zdaj kazen, ki je prisojena Kolarju.