Sojenje: Obtožena vztraja, da si je roko odrezala po nesreči

"Nihče si ne želi postati invalid, nikoli, zato bi, če bi lahko, čas zavrtela nazaj in se žagi ne bi niti približala. Želela sem visoka in dolgoročna zavarovanja v primeru, če bi se mi zgodila huda nesreča. Za sklenitev in višino zavarovanj sem se odločila popolnoma sama. Nekateri menijo, da sem zavarovana za nenormalno visok znesek. Za slovenski trg že mogoče, v tujini pa so takšne številke normalne oziroma celo nizke. Življenje je neprecenljivo, zato ga je težko ovrednotiti s številkami. Zavarovalnina bi v primeru stoodstotne invalidnosti morala zadoščati za vse stroške zdravljenja, nakup invalidskega vozička in drugo. Sicer pa je popolnoma nerazumljivo, da bi kdo sploh pomislil, da v mojem primeru ni šlo za nezgodo, še manj, da naj bi pri tem sodelovala moja cela družina," je v svojem dopolnjenem zagovoru na nadaljevanju sojenja v tako imenovani zadevi odrezana roka danes povedala obtožena Julija Adlešič. Sodijo ji skupaj s partnerjem Sebastienom Abramovu (prej Sebastjan Colarič) in njegovimi starši, mamo Tinko Huskić Colarič in očetom Gorazdom Colaričem. Obtoženi so zavarovalniške goljufije, saj so po mnenju tožilca Sedina Kičina sodelovali pri tem, da bi pet zavarovalnic, kjer je bila Adlešičeva visoko zavarovana, izplačalo več kot 1,2 milijona evrov odškodnine. Adlešičeva si je po mnenju tožilstva 4. januarja lani na Velikem Osolniku pri Velikih Laščah, kjer stanuje Gorazd Colarič s svojo partnerico, zato, da bi dobila odškodnino, odrezala levo roko nad zapestjem. Sojenje je zaradi slabega zdravstvenega stanja obtoženega Colariča trajalo le dobro uro in se nadaljuje jutri.

Da si bo odrezala roko, nikakor ni načrtovala

Obtožena, ki se na sodišču zagovarja ob pomoči odvetnikov Borisa Grobelnika in Marije Bošković, je svoj daljši zagovor prebrala. Prosila je tudi za odpravo hišnega zapora, ki da traja že nerazumno dolgo, saj do zdaj ni bila nikoli kaznovana.
"Kot sem že večkrat povedala, zanikam vse obtožbe, da bi kadarkoli storila poskus kaznivega dejanja goljufije. Prav tako sem o tem prepričana za ostale družinske člane. Bila je nesreča, kot so najprej ugotovili ribniški kriminalisti. Nikakor ne držijo navedbe tožilstva, da sem dogodek načrtovala, dogodek se je zgodil zaradi spleta nesrečnih okoliščin. Velika napaka v tem postopku je, da nikoli ni bila opravljena rekonstrukcija dogodka, da bi se resnično ugotovilo, kako se je zgodila nesreča, da je pes skočil name. Od nesreče si ves čas prizadevam za čim hitrejše okrevanje, zdravljenje pa mi je bilo močno onemogočeno, ko sem bila več mesecev v priporu," je povedala Adlešičeva. Nato je pripovedovala o tem, kako so ji bile med samim postopkom, od zaslišanja kriminalistov naprej, kršene številne pravice, kot je pravica do odvetnika, do zdravljenja in druge. Na zaslišanje pred preiskovalno sodnico so jo pripeljali kriminalisti iz bolnišnice v copatih in jutranji halji, čeprav je bila zima, poleg tega pa je bila pod vplivom močnih protibolečinskih tablet. V bolnišnico se ni več vrnila, ker je bil zanjo odrejen pripor in je bila odpeljana v ženski zapor na Ig. Tam je bila, kljub zelo slabemu zdravstvenemu stanju, tako fizičnemu in psihičnemu, prepuščena sama sebi oziroma pripornicam, ki so ji pomagale pri osnovnih higienskih opravilih.

Kriminalisti so pritiskali nanjo, naj obremeni Sebastiena

"Največji šok zame pa se je zgodil ob prihodu kriminalistov v bolnico, kjer sem okrevala po operaciji. Sebastien mi je javil, da prihaja v bolnico, potem pa, ko sem ga klicala, je bil nedosegljiv. Mislila sem, da se mu je kaj hudega zgodilo. Zato sem, ko so v sobo vstopili kriminalisti, mislila, da mi bodo povedali, da je umrl. Bila sem zmedena in v šoku. Vendar je pravi šok šele sledil. Kriminalisti so mi pokazali sliko Sebastienovega nekdanjega dekleta, ki je umrlo v nesrečnih okoliščinah, in mi rekli, naj pričam proti njemu, če ne želim končati kot ona. Tega nisem storila, saj nisem želela lagati in ga po nedolžnem obtožiti. So me pa kriminalisti zelo prestrašili in jim danes ne zaupam več," je še dejala obtožena Adlešičeva. Dodala je še, da so ji kriminalisti zasegli več telefonov in jih pregledali, čeprav s tem ni soglašala, prav tako je njeno zaslišanje potekalo brez odvetnika. Sama si ga sicer ni mogla privoščiti, saj je bila v osebnem stečaju, država pa ji je bila dolžna v tem primeru priskrbeti odvetnika po uradni dolžnosti, je še povedala. Prav tako ni smela biti navzoča pri hišni preiskavi stanovanja, kjer je živela s Sebastienom in njegovo mamo Tinko.