Damijana Žišt
Pred ljubljansko okrožno sodnico Nino Drozdek Draganić se je včeraj začela glavna obravnava zoper Tomaža Simoniča, nekdanjega prvega moža državne agencije za pošto in elektronske komunikacije (APEK) - zdaj AKOS, agencija za komunikacijska omrežja in storitve -, in Mirka Tuša, lastnika celjske trgovske verige Tuš, zaradi domnevno sporne podelitve radijskih frekvenc mobilnemu operaterju Tušmobil med letoma 2006 in 2008. Mirka Tuša zaradi slabega zdravstvenega stanja ni bilo na sodišče. Njegov odvetnik Emil Zakonjšek, ki je sodišče že predhodno obvestil, da obtoženega Tuša ne bo, pa je še pojasnil, da se obtoženi po hujši poškodbi nahaja v Braziliji. Njegovo zdravstveno stanje bo počasi takšno, da bo lahko pripotoval v Slovenijo, kjer pa ga še čaka rehabilitacija. Zato je sodnica kazenski postopek zoper njega izločila in bo sodila le Simoniču, ki na predobravnavnem naroku krivde ni priznal. Tudi v včerajšnjem daljšem zagovoru je zatrjeval, da ni bilo nič narobe pri podeljevanju frekvenc Tušmobilu.
Tožilstvo umaknilo tožbo zoper Simoniča
Tomaž Simonič je na očitke tožilstva, da je v omenjeni zadevi od Tušmobila dobil stanovanje v Piranu v zameno za omenjene sporne frekvence, včeraj dejal, da to ne drži, "kar sem dokazoval že v tožbi Republike Slovenije proti meni po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (Zopni)". Ta postopek zoper Simoniča pa se ni končal, saj je zaradi lanskoletne odločbe ustavnega sodišča, da zakon ne velja retroaktivno, tožilec Boštjan Valenčič moral umakniti tožbo zoper njega.
Nekaj kaznivih dejanj že zastaralo
Predobravnavni narok zoper Tomaža Simoniča, Mirka Tuša, Gorazda Lukmana in Miho Vodopivca je sodnica Drozdek Draganićeva opravila že decembra 2015. Na tem naroku so odvetniki obtoženih, predvsem takratni Simoničev odvetnik Marko Bošnjak, zahtevali izločitev določenih dokazov, ki so po njihovem mnenju v sodnem spisu nezakoniti. Sporno se jim je zdelo dejstvo, kako je policija prišla do analize podatkov, kdaj in kako so obtoženi komunicirali med seboj. O predlogih je odločala sodnica in predlog obrambe zavrgla. Na njeno odločitev se je pritožila obramba in s pritožbo uspela, zato je morala lani aprila sodnica na nadaljevanju predobravnavnega naroka znova odločati o predlogu obrambe o izločitvi dokazov. Dokazi obrambe so bili znova zavrnjeni in ostajajo v sodnem spisu. Ker pa so lani nekatera dejanja iz obtožnice zastarala, se kazenski pregon nadaljuje le zoper Simoniča in Tuša.
Tožilec Boštjan Valenčič s specializiranega državnega tožilstva je včeraj prebral nekoliko spremenjeno obtožnico, iz katere je izločil tiste očitke kaznivih dejanj, ki so že zastarali. Tušu in njegovi zdaj že nekdanji družbi Tušmobil (leta 2015 jo je prevzel Telemach in se imenuje Telemach mobil) očita dajanje podkupnine Simoniču, nekdanjemu direktorju APEK. Simoniča obtožnica bremeni zlorabe uradnega položaja in jemanja podkupnine, saj naj bi bil Tušmobilu brezplačno podelil frekvence za mobilno telefonijo oziroma zamenjal ene frekvence za druge v zameno za stanovanje v Piranu, vredno okoli 80 tisoč evrov. Tušmobil si je s tem po prepričanju tožilstva pridobil za skupaj 7,14 milijona evrov koristi, saj ni plačal za učinkovito rabo omejene naravne dobrine. Tožilec Simoniču očita še, da je tedanji APEK s podelitvijo omenjenih frekvenc nezakonito izločil iz konkurence Mobitel, Simobil, Debitel in druge, ki so bili prav tako zainteresirani za nakup omenjenih frekvenc za mobilno telefonijo.
Zakonito podeljevanje frekvenc Tušmobilu
Obtoženi Simonič je včeraj na dolgo in široko razlagal zgodovino podeljevanja različnih frekvenc za mobilno telefonijo v Sloveniji. Med drugim je povedal, da je leta 1995 tedanja vlada brezplačno podelila frekvence za mobilno telefonijo Mobitelu. Na omenjeno vladno odločitev se je pritožilo podjetje Debitel, ki je s svojo pritožbo uspelo šele na ustavnem sodišču, ki je leta 1997 sklenilo, da je vlada nezakonito, brez zakonske podlage, podelila koncesijo za mobilno telefonijo Mobitelu. Omenjeno področje se je uredilo šele leta 2004, ko je bil sprejet zakon o telekomunikacijah, ki je natančno določal pogoje podeljevanja frekvenc.
"Da smo v zvezi s Tušmobilom delali zakonito, ne samo jaz kot direktor APEK, temveč vse strokovne službe, je razvidno tudi iz sodbe upravnega sodišča, kamor se je pritožila družba Simobil, zato me čudi omenjeni kazenski postopek zoper mene in Mirka Tuša," je še dejal obtoženi Simonič. Sojenje se nadaljuje 23. maja z zaslišanjem prič.
