Še preden se je danes na ljubljanskem okrožnem sodišču, pred sodnim senatom, ki ga vodi sodnica Marjeta Dvornik, sojenje v tako imenovani zadevi Odrezana roka sploh začelo, se je že zapletlo. Prvoobtožena Julija Adlešič in soobtožena Tinka Huskić Colarič, mama zaročenca Adlešičeve, prav tako obtoženega Sebastiena Abramova, nista izpolnjevali pogojev PCT za vstop na sodišče in ju pravosodni policisti niso spustili v sodno palačo. Zato je odvetnik Boris Grobelnik, ki zastopa Adlešičevo, še pred začetkom sojenja prosil sodnico Dvornikovo, ali lahko sojenje začne kasneje, da se bosta šli obtoženi testirat. Colaričeva je namreč cepljena le z enim odmerkom, Adlešičeva pa ni cepljena. Sodnica je nato za nekaj minut začela glavno obravnavo, čeprav je na zatožni klopi sedel le Abramov, ki so ga na sodišče pripeljali pravosodni policisti iz celjskega zapora; tam je v priporu zaradi umora nekdanjega dekleta, 23-letne Sare Veber s Pernovega pri Žalcu, ki jo je pred šestimi leti ustrelil na njenem domu. Na sodišče namreč ni bilo še četrtega obtoženega, Gorazda Colariča, očeta Sebastiena Abramova. Njegov odvetnik Marko Makuc je pojasnil, da zamuja zaradi povečanega prometa. Sodnica je zato sporočila, da se obravnava namesto ob 8.30, kot je bilo načrtovano, začne ob 10. uri. Takrat so na zatožni klopi v sodni dvorani sedeli vsi štirje obtoženi.
Kako bodo izvedli dokaz?
Obtoženi se pred senatom zagovarjajo zaradi očitkov o goljufiji in pomoči pri tem. Adlešičeva, piše v obtožnici, si je januarja 2019 namerno odrezala levo roko nad zapestjem, da bi prejela visoko odškodnino, saj je ob pomoči drugih obtoženih pri petih zavarovalnicah sklenila zavarovanja, po katerih bi, če bi bila zaradi odrezane roke stoodstotna invalidka, prejela skupno 1,166.300 evrov odškodnine. Septembra lani je isti sodni senat, ki obtoženim sodi znova, Huskić Colaričevo oprostil, preostalo trojico pa spoznal za krivo. Adlešičevi je zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja goljufije izrekel dve leti zapora, Abramovu, ki je že bil pravnomočno obsojen zaradi goljufije, pa tri leta. Colarič je bil zaradi pomoči pri kaznivem dejanju obsojen na enoletno pogojno kazen s preizkusno dobo dveh let. Višji sodniki so junija letos sodbo razveljavili, zato so se obtoženi znova znašli na sodišču.
Danes so vsi vztrajali pri svojih zagovorih, ki so jih izpovedali na prvem sojenju, zato jih je sodnica Dvornikova prebrala. Nato pa je povedala, da se bo sojenje nadaljevalo 18. oktobra, ko bo pričal izvedenec Jože Balažic in bo pojasnil, kako naj bi se izvedel dokaz rezanja roke na človeškem kadavru. Višji sodniki so namreč sodbo razveljavili med drugim zato, ker sta odvetnika Boris Grobelnik in Mitja Pavčič, ki zastopa Abramova, v pritožbi zoper sodbo prvostopenjskega sodišča med drugim zapisala, da prvostopenjsko sodišče ni izvedlo dokaza, ki ga je predlagala obramba. In sicer, da bi se opravil poskus žaganja na človeškem kadavru, da bi se natančno ugotovilo, kako je prišlo do poškodbe roke Adlešičeve. Sama namreč trdi, da je žagala drva, medtem pa je nanjo skočil pes, zato je po nesreči porinila roko pod rezilo žage. Izvedenec Balažic je sodišče sicer že obvestil, da se poraja vprašanje, kako dokaz sploh izvesti, saj bo izjemno težko dobiti ustrezno truplo ženskega spola, ki mora biti podobne starosti in konstitucije, kot je Adlešičeva, kadaver pa ne sme biti star več kot 24 ur.
Še pred koncem današnjega sojenja je Gorazd Colarič zapustil sodno dvorano, saj ima očitno težave z obvladovanjem jeze, čemur smo bili večkrat priča že na prvem sojenju. Tudi danes se je večkrat razburjal na glas, med drugim je tudi obtožil tožilca Sedina Kićina, da je on kriv, da mora hoditi na sojenje, ki mu močno načenja zdravje. Nato pa je prosil sodnico, ali sme zapustiti sojenje, in to mu je dovolila. Preden pa je zapustil sodno dvorano, je vprašal: "Sodnica, cepljen sem, lahko objamem sina?" Sodnica mu je dovolila, zato je objel Abramova in med jokom govoril, da mu je žal, da sta se zaradi njega Sebastien in Julija znašla na sodišču. Potem je odšel.
Najprej obremenila Julijo, na glavni obravnavi vse zanikala
Poročali smo, da sta pri dokazovanju policije in tožilstva, da si Adlešičeva roke ni odrezala po nesreči, imeli veliko težo izpovedi Gorazda Colariča in njegove partnerke Silve Hafner v sodni preiskavi. "Vedel sem, da si bo Julija odrezala roko. Ona in Sebastien sta napisala na listek, kaj morava s Silvo povedati policiji, ko si bo Julija odrezala roko. Večkrat sta nama grozila, da če ne bova naredila tako, kot zahtevata, bova ostala brez vsega. Tisti dan je Julija sama prišla k nama, pripravil sem žago, ker mi je tako naročila. S Silvo sva jo prepričevala, naj si ne odreže roke, da noben denar ni tega vreden, a naju ni poslušala. Silva je bila v hiši, jaz pa sem šel stran od žage, ko je Julija začela vpiti, da jo boli. Prišel sem k njej, roka je ležala na tleh, zato sem ji obvezal rano, kot sva se zmenila, in poklical reševalce," je povedal Colarič, podobno je izpovedala tudi Hafnerjeva. Na sojenju pa sta te izjave preklicala, dejala sta, da nič, kar sta povedala v preiskavi, ni res. Adlešičeva je na prvem sojenju povedala: "Nihče ne želi postati invalid, nikoli, zato bi, če bi lahko, čas zavrtela nazaj in se žagi ne bi niti približala. Želela sem visoka in dolgoročna zavarovanja v primeru, če bi se mi zgodila huda nesreča. Za sklenitev in višino zavarovanj sem se odločila popolnoma sama. Življenje je neprecenljivo, zato ga je težko ovrednotiti s številkami. Zavarovalnina bi v primeru stoodstotne invalidnosti morala zadoščati za vse stroške zdravljenja, nakup invalidskega vozička in drugo. Sicer pa je popolnoma nerazumljivo, da bi kdo sploh pomislil, da v mojem primeru ni šlo za nezgodo, še manj, da naj bi pri tem sodelovala moja cela družina." Abramov in njegova mama pri dogodku nista bila navzoča, a sta v svojih zagovorih na prvem sojenju sodišče prepričevala, da je šlo za nesrečo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
