Tina Recek
Devet let in pol zapora ter stranska kazen izgon tujca iz države za pet let se je na današnjem sojenju na ljubljanskem okrožnem sodišču glasil predlog tožilstva za Libanonca s francoskim potnim listom dr. Michela Stephana zaradi napeljevanja Iračana Alija H. R. R. k uboju dr. Janeza Plavca, enega od vodilnih na Kemijskem inštitutu. V predlog kazni je vštet tudi očitek, da obtoženi ni imel dovoljenja za orožje. Za prvi očitek je tožilka Petra Vugrinec predlagala devet let, za drugega sedem mesecev in na koncu enotno kazen devet let in pol zapora. Nasprotno je obramba predlagala, naj sodišče Stephana oprosti. Kakšno usodo mu bo namenilo, bo znano jutri popoldne.
Za tožilko ni dvoma, da je Stephan zagrešil očitani kaznivi dejanji. Očita mu, da je Aliju obljubil 25 tisoč evrov za likvidacijo Plavca in pri tem ni skoparil z načrti. Domnevnemu likvidatorju je naročil, naj Plavca ustreli v glavo pred njegovo hišo. To naj bi storil med 26. in 28. oktobrom 2017, ko se odpravlja v službo ali se vrača iz nje. V ta namen je Iračanu izročil 3100 evrov predplačila in pokazal Plavčevo hišo, avtomobil in njegovo fotografijo. Poleg tega mu je izročil zemljevid kraja, kjer živi, shemo ljubljanskega potniškega prometa, rokavice, solzivec in kemikalije za uničenje sledi. Prav tako se je z Iračanom dogovoril za srečanje, na katerem je preveril, kako strelja z orožjem. Dvojica se je 17. oktobra predlani srečala v gozdu, kamor je obtoženi prinesel pištolo z nabojnikom in dušilcem zvoka, Iračan pa je streljal v vrečo s peskom. Na posnetkih pogovora je bilo slišati napotek Stephana, da je en strel dovolj, drugi je le zato, da se prepriča. Libanončev načrt se je sfižil, saj ga je Iračan prijavil policiji. Razlog, da je želel Stephan na tak način obračunati s Plavcem, naj bi bilo maščevanje. Krivil naj bi ga bil za prepoved vstopa v prostore inštituta in domnevno onemogočanje njegove ponovne zaposlitve v tej ustanovi.
Odvetnik obtoženega Gorazd Fišer se je vprašal, ali je mogoča zgolj taka interpretacija dogodkov, kot jo ponuja tožilstvo. Po njegovem se je treba vprašati, ali ni morda Ali imel motiva, da je njegovega klienta naznanil policiji in da so se potem dogodki odvrteli, kot so se. Kot je dejal odvetnik, naj bi se bil Iračan za ta korak odločil, potem ko je od Stephana zahteval, naj mu izroči polovico dogovorjenega denarja vnaprej, a mu ga ni in potem ko je obtoženi obiskal Iračanovo ženo na domu, njega pa takrat ni bilo v stanovanju. Ta obisk je Iračana precej vznejevoljil. "Ali se je odpravil na policijo in postal heroj. S tem si je rešil eksistencialne težave. On in njegova družina sta postala zaščitene priče in država jim priskrbi vse potrebno," je dejal Fišer.
Prav tako je obtoženi skušal s sebe sprati krivdo, češ da je bil Ali tisti, ki je nanj pritiskal in želel, da bi mu prinesel Plavčevo fotografijo. Pri tem se je še izgovoril, da so bili posnetki prirejeni, za nameček tolmač ni vseh ustrezno prevedel, del posnetkov pa ni niti slišal. Gre za del posnetka, ob katerem obtoženi trdi, da je na vprašanje Alija, ali hoče, da oškodovanec umre, odgovoril, da ne. Glede denarja je Stephan priznal, da mu ga je izročil, vendar za bolnega sina in plačilo najemnine. Obregnil se je še ob datum, ko naj bi bil Iračan pokončal oškodovanca. Po njegovem mu je ta datum določil, ker je vedel, da Plavca takrat ne bo doma.
