Trgovina z ljudmi: "Ključne točke hišne preiskave niso bile posnete"

Predvajanje videoposnetka januarske aretacije tajvanskih državljanov, ki so v hiši na Dolgem mostu v Ljubljani izvajali goljufije v mednarodnem telefonskem prometu, na včerajšnjem nadaljevanju predobravnavnega naroka zoper sedem obtoženih v tej aferi nikomur ni dvignilo pritiska. Veliko bolj bi ga, če bi posnetki prikazovali bliskovito akcijo policijskih specialcev, ki so 18. januarja v to hišo vdrli pri balkonskih vratih in v njej presenetili 36 Tajvancev. Z izjemo noseče ženske so proti vsem uporabili prisilna sredstva. V le petnajstih minutah so v hiši polovili vse. Zatem so zadevo prevzeli kriminalisti. Prijete so označili s številkami od 1 do 36 in s pomočjo prevajalke ter policistov iz Tajvana pričeli razgovore z njimi, a očitno nič od tega niso posneli. Vse, kar prikazuje video posnetek, so statični kadri prizorov po aretaciji, ko so že oštevilčeni moški in ženske nepremično ležali na tleh ali sedeli na stolih.

Obtoženi (le) tisti z največ udobja

Kriminalisti so kot storilce v tej hiši prepoznali samo štiri ljudi. Preostalim dvaintridesetim so pripisali vlogo žrtev v trgovini z ljudmi, ki sta jo po prepričanju tožilstva v Sloveniji vodila brata Allen in Tomislav Cvek, pomoči pri tem pa je obtožen tudi njun oče Josip Cvek. Tožilstvo trojici pripisuje, da je bila njena vloga iskanje lokacij in vzpostavitev klicnih centrov, Chung Chen Wei, Huang Tsun Siao, Hsu Tzu Hsiang, Hong Peng Syuan pa so obtoženi, da so v hiši na Dolgem mostu v Ljubljani 32 Tajvancev prisiljevali v izvajanje goljufije v mednarodnem telefonskem prometu. Iz besed vodje hišne preiskave Roberta Gričnika, ki ga je sodišče zaslišalo v preiskavi, je razbrati, da so kriminalisti vloge med storilci in žrtvami ločili s tem, pri kom so našli denar, kdo je hranil potne liste, kdo je v hiši užival največ udobja (si ni delil sobe z večino) in kdo je imel največ računalniškega znanja. Zagovorniki obtoženih pa opozarjajo: "Ključne točke hišne preiskave niso bile posnete. Predvsem tiste ne, kako so policisti ugotavljali razporeditev 'delovnih mest'. Obramba je postavljena v položaj, kjer se moramo nasloniti na zatrjevanje policije in tožilstva, tega pa ne moremo preveriti." Priče, zaslišane v preiskavi (domnevne žrtve, op. p.), niso potrdile, na točno katerem 'delovnem mestu' naj bi bil v času hišne preiskave delal Hsu Tzu Hsiang, je svojega kilenta branil odvetnik Miha Šošić in vztrajal, da sodišče iz spisa izloči vse dokaze, pridobljene v hišni preiskavi.
Odvetnik Peter Prus Pipuš, ki brani obtoženega Chung Cehn Weia, je med drugim problematiziral sodelovanje tajvanskih policistov pri tej preiskavi. "Slovenski varnostni organi so tajvanskim nezakonito podelili izvajanje pooblastil, zato je policijski postopek v tem delu nezakonit," je prepričan odvetnik.

Odvetnik bi rad slišal kulturologa

Tožilstvo pa je sodišču predlagalo, naj v postopek pritegne sodnega izvedenca za klinično psihologijo, ki bo lahko na podlagi izpovedi domnevnih žrtev v sodni preiskavi ocenil njihove osebnosti, razloge za njihovo odločitev za delo v tujini in naravo njihovega odnosa do obtoženih v smislu podrejenosti. Če bo sodnik Boštjan Polegek ugodil predlogu tožilstva, bo moral odločati tudi o precej nenavadnem predlogu odvetnika Boruta Mihurka, ki zagovarja obtoženega Tomislava Cveka. Če bo sodišče pritegnilo kliničnega psihologa, odvetnik meni, da je pomembno ta dokaz izvesti interdisciplinarno, in sicer na način, da bi sodišče v postopek pritegnilo še strokovnjaka s katedre za kulturologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, ki bi podal mnenje o razlikah med pripadniki kitajske in evropske kulture glede odnosa do avtoritete in hierarhije. Povedano drugače, v postopku bi se po prepričanju obrambe moralo razčistiti, ali so se tujci, ki so izvajali domnevne goljufije v klicnem centru, sploh počutili kot žrtve, ki so od zore do mraka delale v nemogočih razmerah.