Tina Recek
Na ljubljanskem okrožnem sodišču so se danes zvrstile zaključne besede obtoženega zdravnika Ivana Radana, nazadnje zaposlenega na nevrološki kliniki v UKC Ljubljana, in njegovih dveh odvetnikov, Milana Krstića in Gorazda Fišerja. Trojica je bila precej krajša kot v ponedeljek tožilka Katarina Bergant, ki je šest ur utemeljevala, zakaj si Radan zasluži dvajsetletno zaporno kazen. Poleg zaporne kazni je predlagala prepoved opravljanja zdravniškega poklica. Obramba je predstavila diametralno mnenje, rekoč, da ni kriv očitanih kaznivih dejanj, in predlagala, naj se ga oprosti.
Tožilka Radanu očita štiri uboje svojih bolnikov, zlorabo položaja, ko naj bi bil na svoje ime in še na imena enajstih drugih ljudi neupravičeno izdal za 20.000 evrov različnih zdravil, neupravičeno slikovno snemanje svojih bolnikov in ponarejanje listin, ko je svojemu nadrejenemu, predstojniku oddelka, zdravniku Marku Noču, prinesel ponarejena zdravniška spričevala s klinike na Dunaju, kjer naj bi se bil zdravil.
"Umiranje je bilo del vsakdana"
"V ponedeljek sem pričakoval težek dan, a na take žalitve, izkrivljena dejstva, blatenje mojega dela, zlorabo izpovedi znancev in prijateljev nisem bil pripravljen." S temi besedami je Radan, preden je obramba pričela zaključni govor, nagovoril senat. V svojem govoru, ki ga je prebral, je med drugim izpostavil, da je na dan skrbel za štiri do pet bolnikov. "Umiranje je bilo del vsakdana. Da si bom zapomnil vse podrobnosti, se tožilka moti. Za pomanjkljivo dokumentacijo pa ne morem odgovarjati," je zatrdil Radan. Bergantova je namreč izpostavila, da je bilo za obravnavane štiri bolnike zelo slabo vodena zdravstvena dokumentacija. Obtoženi je nato nadaljeval, da sta policija in tožilstvo sestavila in napihnila zgodbo o serijskem morilcu. Po njegovih besedah je bil predstavljen kot lažnivec, zasvojenec in konfliktna oseba, a nad njegovim delom se nihče ni pritoževal in je bil deležen pohval. V zvezi z besedami tožilke, da dejanj ne obžaluje, pa je izjavil, da se je svojcem javno opravičil na eni izmed televizij. "Vedno sem zdravil bolnike po svojih najboljših močeh in upošteval medicinsko stroko in doktrino," je obtoženi prepričeval sodni senat.
Zaužil eno ali dve tableti, preostalo zavrgel
Za njim je do besede prišel Fišer. Najprej je v precep vzel očitek ponarejanja listin. Po njegovem ni dokazov, da je Radan z listinami dosegel bolniški stalež. Prav tako Noč ni nikoli šel preverjat omenjeni stalež in za kaj takega tudi ni imel pristojnosti. Odvetnik se je bolj razgovoril glede očitka štirih ubojev. Po njegovem prepričanju glede na ugotovljeno stanje Radanu ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju z medicinsko doktrino. Pri vseh štirih bolnikih je šlo za umirajoče, pri čemer jih je Radan pravilno obravnaval. Zato tudi ni vzročno-posledične povezave med njegovim ravnanjem in bolnikovo smrtjo. Ob tem se je oprl na mnenja avstrijskega izvedenca Wolfganga Krölla. Ta je v primeru ene bolnice menil, da ni bilo korelacije med vbrizganjem morfija in smrtjo. Pri drugi je izvedenec ocenil, da je Radan ravnal pravilno, ko je ni priklopil nazaj na aparat pri zapletu z dihanjem. Za tretjega bolnika je menil, da je bil "dobro paliativno voden" in ne morfij ne propofol nista povzročila smrti. V primeru četrtega bolnika pa je odvetnik
