Damijana Žišt
V času epidemije zaradi nevarnosti okužbe s koronavirusom so varnostni ukrepi za preprečitev okužbe s to boleznijo veljali tudi v zaporih. V slovenskih, kjer so strogo sledili navodilom Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS), Nacionalnega inštituta za javno zdravje in vlade, sta zbolela le dva zapornika in en zaposleni v tovarni JMW Fire, ki deluje znotraj Zavoda za prestajanje kazni zapora na Dobu. Poleg dveh obolelih so ob izbruhu bolezni na Dobu izolirali okoli šestdeset zapornikov. Smrtnih žrtev med zaprtimi osebami ni bilo. V času epidemije je bila po interventnem koronazakonu 214 obsojencem prekinjena zaporna kazen, predčasni odpust iz zapora pa je bil izrečen 79 zaprtim. Po koncu epidemije se nazaj v zapor nista vrnili dve osebi, išče se ju z mednarodno tiralico.
Slovenija na tretjem mestu po začasnih prekinitvah kazni
Nedavna raziskava Sveta Evrope je pokazala, da je bila Slovenija glede na delež prekinitev zapornih kazni med epidemijo covida-19 na tretjem mestu, pred nami sta bila Turčija, ki je izpustila 35 odstotkov zapornikov, in Ciper, ki je začasno, tako kot Slovenija, izpustil 16 odstotkov zaprtih oseb. Na URSIKS pravijo, da sta pri sprejemanju ukrepov v zvezi z epidemijo vplivala dva dejavnika: prezasedenost zaporov in način prestajanja zaporne kazni. Pri nas v starejših objektih zaporov še vedno velja skupinski način prestajanja kazni, kar pomeni, da je v enem bivalnem prostoru nameščenih več zaprtih oseb, za razliko od zahodnoevropskih držav, kjer je v zaporih uveljavljen enocelični način prestajanja zaporne kazni. Zato je smiselno podatke o začasnih prekinitvah zapornih kazni po evropskih državah primerjati znotraj okvirov prestajanja zaporne kazni in sprejetih ukrepov zaradi covida-19. Nekatere države so za razliko od Slovenije lahko uvedle hišni zapor in elektronski nadzor zapornikov.
Ipadi, dodatni televizijski kanali, joga ...
Kako so se z določenimi ukrepi proti okužbi z omenjenim virusom borili v drugih evropskih državah, kjer so pri nekaterih zabeležili tudi smrtne žrtve zaradi virusa med zaprtimi osebami in zaposlenimi v zaporu, smo se pogovarjali z Robertom Friškovcem, ki je na URSIKS zadolžen za mednarodno sodelovanje. Po podatkih, ki jih je zbral v začetku junija, a ti še niso dokončni, je zaradi virusa umrlo pet zaprtih in sedem zaposlenih v zaporih. Po razpoložljivih podatkih je v španskih zaporih do konca maja zbolelo 43 zapornikov, umrla sta dva, zbolelo je 57 zaposlenih v zaporih, umrli so štirje. V italijanskih zaporih je od 132 obolelih za covidom umrl en zapornik, od 192 zbolelih zaposlenih v zaporih sta umrla dva človeka, od 35 obolelih francoskih zapornikov in 51 zaposlenih v zaporih sta umrla po en zapornik in zaposleni. Na Nizozemskem je od 20 obolelih zapornikov umrl eden.
Ker so tudi v Sloveniji med epidemijo veljali strogi varnostni ukrepi, v zaporih ni bilo obiskov, stiki z obiskovalci so bili mogoči le prek telefonov. Zanimalo nas je, katere ukrepe so sprejeli v drugih evropskih zaporih. V Italiji je ob prepovedi obiskov v nekaterih zaporih prišlo do množičnih uporov, ki so terjali tudi smrtne žrtve. Po besedah Friškovca je primer dobre prakse Švedska, kjer so omejili število obiskov in izhodov iz zapora, sprejeli pa so več ukrepov za zagotavljanje stikov zapornikov z družinami in dobrih odnosov med osebjem in zaporniki. Na Norveškem so zapornikom, ki imajo stike z družino, razdelili ipade, da so lahko komunicirali z njimi, v Estoniji so za zaposlene uvedli petdnevne izmene na oddelkih (12-urno izmeno dela, čas, namenjen počitku, so prebili v zaporu), opravljali so naključna testiranja na covid-19 za odkrivanje asimptomatičnega širjenja virusa, omejili so gibanje znotraj zaporov in stik z zunanjo družbo. Vzpostavili so tudi več videokonferenčnih sistemov za sodne obravnave, zapornikom pa so omogočili gledanje dodatnih televizijskih kanalov ter branje časopisov, revij, reševanje križank in igranje družabnih iger, celo enostavnih navodil za jogo in fizične vaje so bili deležni.
Zaprti v video sporočilu: "Vse bo še dobro"
V nekaterih evropskih zaporih pa so se zaposleni še posebej potrudili, da so zaprtim osebam med epidemijo covida-19, ko ni bilo obiskov v zaporih, omogočili stike z njihovimi otroki. Friškovec jih je povzel po časopisu Otroci zaprtih v Evropi (Children of Prisoners Europe). "V Nemčiji, začeli so v zvezni deželi Saški, so 22. aprila vzpostavili možnost obiska preko video konference. V desetih zaporih so postavili 33 postaj za video obiske, določeni telefonski operaterji iz Berlina in s Saškega pa so donirali vsakemu zaporniku pogovore znotraj treh minut. V Belgiji so se osredotočili na iskanje možnosti stika med otroki, družino in staršem v zaporu. Ena takšna spodbuda sta bila tiskanje in pošiljanje sporočil in družinskih fotografij. Skupina zaposlenih je nudila podporo družinam, ki so zunaj, in zaprtim, ki so znotraj. Imajo tudi možnost vzpostavljanja video konference. Na Nizozemskem so skupaj z nevladno organizacijo pričeli izdelovati set interaktivnih kart, ki so jih nato zaprte osebe poslale svojim otrokom," pravi Friškovec.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
