Emmo Coronel Aispuro so aretirali v začetku leta 2019. Foto: EPA
Ameriški zvezni sodnik Rudolph Contreras je v torek v Washingtonu soprogo vodje mehiškega mamilarskega kartela Joaquina "El Chapa" Guzmana, 32-letno Emmo Coronel Aispuro obsodil na tri leta zapora zaradi trgovine z mamili in pranja denarja. Tožilci so zahtevali štiri leta zapora, vendar je sodnik upošteval dejstvo, da je bila nekdanja lepotna kraljica Mehike le najstnica, ko je spoznala El Chapa in se z njim poročila. Prav tako je po aretaciji februarja letos priznala krivdo.{infobox-quote_full}182198{/infobox-quote_full}
"Izražam iskreno obžalovanje za vso škodo, ki sem jo morda naredila. Trpim zaradi bolečine, ki sem jo povzročila družini," je dejala obsojenka in sodnika zaprosila za nižjo kazen, da lahko vzgaja svoji devet let stari hčerki dvojčici, ki že morata odraščati brez očeta. Tudi tožilci niso vztrajali pri visoki kazni in so priznali, da Coronelova ni imela pomembnejše vloge v kartelu Sinaloa, ki še naprej tihotapi na tone mamil v ZDA. Je pa tožilstvo opozorilo, da je pomagala soprogu pri slavnem begu iz mehiškega zapora leta 2015. Sodnik ji je poleg zaporne kazni odmeril še 1,5 milijona dolarjev globe, devet mesecev, ki jih je preživela v priporu pred sojenjem pa se ji šteje v izrečeno zaporno kazen. Njen odvetnik Jeffrey Lichtman je zavrnil namige, da je dobila nizko kazen, ker je sodelovala s policijo glede trgovine z mamili. Če bi bilo to res, potem je njeno življenje v resni nevarnosti. Zagotovil je, da je kazen nizka, ker doslej ni bila kaznovana in je priznala krivdo brez sojenja, navodila pravosodnega ministrstva ZDA pa v takih primerih predvidevajo nizko kazen. Lichtman je predvidel, da bo prišla iz zapora po 18 mesecih.
Coronelova je redno spremljala sojenje soprogu na zveznem sodišču v New Yorku, kamor so ga leta 2017 pripeljali iz Mehike. Porota ga je spoznala za krivega vodenja kriminalne združbe, ki je v ZDA tihotapila tone in tone mamil. Ker je Mehika Guzmana izročila ZDA,- ker je dobila zagotovilo, da ZDA ne bodo zahtevale smrtne kazni, leta 2019 ameriškemu zveznemu sodniku Brianu Coganu na koncu sodnega procesa, ki je potekal v Brooklynu, ni preostalo nič drugega, kot da za kazen določi dosmrtno ječo.{api_embed_photo}732838{/api_embed_photo}
Kazen prestaja v supervarovanem zaporu v Koloradu, znanem pod kratico ADX, iz katerega od leta 1994, ko je bil zgrajen, ni uspelo pobegniti še nikomur. El Chapo je namreč bežal večkrat. Prvič so ga aretirali junija 1993 v Gvatemali, nato pa izročili Mehiki, kjer je bil obtožen in obsojen na dvajset let zapora zaradi trgovine z drogo, sodelovanja v kriminalni združbi in podkupovanja. A za zapahi ni preživel niti polovice kazni. Potem ko je podkupil zaporniške paznike, je leta 2001 pobegnil iz sicer strogo varovanega zapora v mestu Jalisco. Eden od paznikov mu je odprl elektronsko nadzirana vrata celice in Guzman se je skril v voziček z umazanim perilom. V njem so ga pripeljali na prostost. Drugič je pobegnil še bolj spektakularno leta 2015. Aretirali so ga leto prej in odpeljali v strogo varovan zapor v Mehiki. Njegovo celico so nadzorovali z varnostnimi kamerami, edini prostor, ki ni bil pod nadzorom, je bilo območje prhe za delno pregrado. In prav to je Guzman izkoristil, 11. julija 2015 je izginil. Beg mu je uspel po - pod prho izkopanem - rovu, ki je vodil v poldrugi kilometer dolg predor, opremljen celo z lučmi, prezračevalnim sistemom in zgrajen iz visokokakovostnega materiala. Po tunelu so bile celo napeljane tirnice, na katerih je čakal motor, prirejen za vožnjo po tirih. Toda na prostosti je bil le dobro leto dni.
