Gregor Krašnja, Zdenko Žinkovič in Bojan Jagodic Oven so včeraj z olajšanjem zapustili ljubljansko sodno palačo. Skupaj s Kristianom Robarjem, ki se razglasitve sodbe ni udeležil, so bili namreč oproščeni množice avtomobilskih goljufij na škodo Zavarovalnice Triglav. Tako se je (vsaj na prvi stopnji) končalo dve leti in pol dolgo sojenje, na začetku prav megalomansko, saj je bilo na spisku obtoženih kar 30 ljudi - bilo je prvo, ki so ga zaradi številčnih sodelujočih morali opraviti v veliki dvorani na Gospodarskem razstavišču. Sčasoma je množica skopnela. Najprej sta dva obtoženca kaznivo dejanje priznala, nato pa je tožilstvo za vse, razen za četverico, zaradi pomanjkanja dokazov umaknilo obtožbo. In tudi zadnji štirje so bili včeraj oproščeni. "Po načelu in dubio pro reo," je pojasnil predsednik senata Martin Jančar, da so jih morali v dvomu oprostiti. Dokazi o krivdi so bili preveč majavi.
99 škodnih dogodkov
V središču pozornosti je bilo 99 škodnih dogodkov, ki so jih Triglavovi poslovalnici v Trzinu prijavili njihovi zavarovanci. Dogajali so se od 2012 do 2015, večinoma v Ljubljani, Domžalah, Mengšu, Trzinu, Vodicah in Kamniku. V nekaj primerih naj bi šlo za prometne nesreče, večinoma pa poškodbe s parkirišč. Žinkovič je kot mehanik škodo na avtu priglasil, Krašnja jo je kot zavarovalniški cenilec priznal, zavarovalnica pa izplačala. Ni izplačala majhnih denarjev, saj je njen premoženjskopravni zahtevek kar 203.200 evrov. Tožilec Matej Peterca je zatrjeval, da v resnici škoda sploh ni nastala, da popravila nisi bila opravljena in da so bile dobavnice za rezervne dele ponarejene. Sprva je bilo obtožencev tako veliko, ker so se v postopku znašli tudi prijavitelji nesreč. Od njih sta v obtožnici do konca ostala le Jagodic Oven in Robar.
Na voljo le fotografije
"Za tezo tožilstva manjka corpus delikti, torej dokaz, da škode in popravil avtov ni bilo," je razlog za oprostilno sodbo pojasnil Jančar. Nekaj avtov, ki so bili predmet tega postopka, si je senat sicer ogledal, a si s tem ni mogel kaj dosti pomagati. Potrdil je lahko samo, da so bili popravljeni, a ni bilo mogoče reči, ali ob spornih škodnih dogodkih ali pozneje. Sicer je imel na voljo fotografije vseh poškodovanih avtov, toda posnel jih je cenilec Krašnja. So pa nekvalitetne in izkazalo se je, da tudi strokovnjaki ne morejo narediti boljših. Iz njih na primer ni razvidno, ali so bili avti opraskani ali pa je nekdo to skušal le prikazati z nanosom barve, med možnostmi so omenjali tudi voščenke. Tudi glede poškodovanih stekel izvedenec ni mogel zatrditi, ali jih je bilo res treba zamenjati ali ne.
"Če bi takrat lahko avte pregledali in bi ugotovili, kateri deli so bili zamenjani in kdaj, in če bi imeli tudi vrednost popravila, potem bi takšna obtožba morda lahko obstala," je predsednik senata navedel za 38 škodnih dogodkov, za katere so bili obtoženci oproščeni. Verjetno bi bil za ostalih 61 izid enak, če ne bi senat razsodil, da je v teh primerih pregon že zastaral. Zastaralni rok je namreč deset let.
"Ni torej bilo mogoče ugotoviti, ali je nastala škoda ali ne in ali so bila opravljena popravila ali ne, v dvomu pa je treba obtožence oprostiti," je dejal. Pridal pa vendarle, da so bile dobavnice nedvomno ponarejene, kar pa ni možno šteti za goljufijo, pač pa kako drugo kaznivo dejanje. A to ne bi spadalo v sklop podobnih dejanj, kot je goljufija, zato sodišče, tako pravi zakon, vrste kaznivega dejanja ni moglo spremeniti. "Sodišče tega po uradni dolžnosti ne more narediti, ker gre za popolnoma druge pravno varovano dobrino, ki je ni mogoče 'pokriti' v okviru zatrjevanja obstoja kaznivega dejanja goljufije," je bila sodnikova pravna razlaga.
Stroški kazenskega postopka, obtoženih in njihovih zagovornikov bodo bremenili proračun, Zavarovalnico Triglav pa so s premoženjskopravnim zahtevkom napotili na pravdo. Sodba še ni pravnomočna.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
