Navadna leska je grm, ki se je zelo razširi po svetu tudi po zaslugi rimskega imperija. Je nezahtevna vetrocvetka, ki uspeva tudi na slabših tleh. Sicer pa ji najbolj ustrezajo globoka, bogata tla. Ne prenaša podnebja z velikimi nihanji temperature. V Sloveniji jo najdemo tudi na tisoč metrih nadmorske višine. V naravi lahko doseže tudi 70 in več let.
Grm tvori okoli osem ogrodnih vej, iz katerih rastejo stranske rodne vejice. Gosta krošnja je močno razvejana in lahko zraste tudi do deset metrov visoko. Ima značilne ravne veje, ki so v mladosti puhasto dlakave. Leskovi listi so sprva svetlo zelene barve, kasneje temno zelene z razločnimi žilami, jajčasti, srčasti in z nazobčanim robom. Peclji listov imajo rdečkaste mehke dlake. Enospolni cvetovi se razvijejo pred olistanjem. Moški cvetovi tvorijo podolgovate, previsne mačice, ženski cvetovi pa so obdani z zelenkastimi listi, iz katerih navadno štrlijo rdeče brazde.
Cveti od januarja do aprila. Cvetni prah leske je izredno alergen, kar izpostavljajo tudi v Hortikulturnem društvu Maribor. Predsednik društva je tudi idejni vodja projekta Alergijski kažipot. Ob koncu poletja, ob začetku jeseni se iz cvetov razvijejo plodovi – lešniki. Do 2,5 centimetra veliki plodovi rastejo v skupinah do pet lešnikov. Sprva imajo zelenkasto barvo, kasneje, ko dozorijo, pa se obarvajo v značilno rjavo in odpadejo. V naravi se razmnožuje s semeni, z grobanjem, za hortikulturne potrebe konec poletja s cepljenjem in s poganjki iz koreninskih pritlik. Najprimernejši čas za sajenje leske je jesen, potem ko listje odpade.
Leskov čaj
Čaj pripravimo tako, da posušene leskove liste zdrobimo. Dve žlički tega poparimo z vročo vodo in pustimo stati pet minut. Čaj iz leskovih listov naj bi zelo koristil zoper hemoroide, omejevanje driske in proti golenskim razjedam.
Pri nas se je skozi zgodovino razvila tradicija izdelovanja piščali iz leskove veje. V SSKJ pa najdemo tudi zapis, da se lahko od strahu treseš kot (leskova) šiba. Po ljudskem izročilu naj bi leska zaščitila pred strelo in kačami.
V kuhinji so uporabna lešnikova jedrca. Lešnike nabiramo v jesenskem času. Pogosto odpadejo sami. Leskovo listje je uporabno za zdravilne namene. V preteklosti so ljudje nabirali lešnike za hrano in verjetno se je vrsta po Evropi najbolj razširila v času rimske ekspanzije. Danes so lešniki pomemben dodatek številnim izdelkom v prehrambni industriji, iz lešnikov se pridobivata olje in moka. Lesko sadijo tudi kot pionirsko vrsto, ki lahko obnovi uničene ali degradirane habitate. Sicer pa v zdravilne namene lahko uporabimo skoraj vse dele rastline: lubje, liste in plodove. Lešniki vsebujejo vitamine A, B1, B2 in B12, C in E. Imajo tudi veliko kalcija, železa in magnezija.
Lešnikova rulada
Uporaba lešnikovih jedrc se je najbolj uveljavila za pripravo slaščic. Variacij je veliko. Iz lešnikov lahko naredimo sladoled, kremo, torto, rulado, liker. Za pripravo lešnikove rulade potrebujemo: 7 jajc - rumenjakov, 7 žlic sladkorja, 100 gramov mletih lešnikov, pecilni prašek, vaniljev sladkor. Vse sestavine za pripravo testa zmešamo in vlijemo v pekač. Vanj pred tem položimo peki papir in ga namažemo z maslom ali margarino.
V pečici pečemo testo okoli 15 minut pri temperaturi 180 stopinj C. Testo nato ohladimo in nanj nanesemo poljuben nadev. Mnogi zanj uporabijo kislo smetano, ki ji dodajo domačo marmelado. Mi priporočamo bezgovo kremo, o kateri smo pisali v prejšnjem prispevku. Testo zvijemo in ga damo hladit.
